Boris Grizlov je obraz vladajoče politične stranke Enotna Rusija, ki ji pripada večina guvernerjev ruskih regij, županov, in zaseda večino tako v regionalnih zakonodajnih organih kot v ruski dumi, v kateri je največja politična sila postala leta 2003. Grizlov je predsednik dume in zvesto in učinkovito izpolnjuje vizijo o krepitvi vertikale oblasti, zato ga uvrščajo v krog največjih »Putinovih lojalistov«. Zaradi izjave, »da parlament ni mesto za politične razprave«, so ga pred leti zasmehovali v ruskih liberalnih krogih, lani pa so se nanj usule tudi kritike prokremeljskih politologov, ki ocenjujejo, da s konservativizmom in ostrino, s katero se loteva nasprotnikov Enotne Rusije, ne škodi samo ugledu stranke, ampak tudi vladajočemu tandemu.
Z neizmerno privrženostjo nekdanjemu predsedniku in zdaj premieru Putinu se je proslavil že med vodenjem notranjega ministrstva med letoma 2001 in 2003, ko je kot prvi ruski policist najprej poskrbel, da so ministrstvo očistili kadrov, zvestih nekdanjemu notranjemu ministru Vladimirju Rušajlu, vplivnemu članu »družine«, kot so poimenovali krog okoli pokojnega predsednika Borisa Jelcina, in jih nadomestili s Putinovimi ljudmi.
Jutri bo vodil rusko delegacijo, ki se bo pri ruski kapelici pod Vršičem udeležila tradicionalne komemoracije v spomin ruskih vojnih ujetnikov iz prve svetovne vojne. Pred odhodom v Slovenijo je za Sobotno prilogo spregovoril o prihodnjih izzivih Enotne Rusije, katere vodenje je pred tremi leti predal Putinu, sam pa ostaja v vladajoči strukturi, ter o Rusiji, kjer bodo decembra parlamentarne, prihodnje leto pa še predsedniške volitve. Kot ena od osrednjih osebnosti ruske strankarske politike, ki se ji je posvetil tudi v doktoratu z naslovom Politične stranke in transformacija Rusije: politična teorija in praksa, se bo v tem času zagotovo precej pojavljal v javnosti, kjer včasih s kontroverznimi izjavami dvigne precej prahu.
Ruski premier Vladimir Putin je pred kratkim izjavil, da se bo moral po predvolilnem obdobju dobro umiti, s čimer je želel poudariti, da bo kampanja brez dvoma umazana. Ali se strinjate z njegovo oceno?
Seveda želim verjeti, da bodo vse politične stranke v predvolilnih kampanjah leta 2011 in 2012 ravnale pošteno in odgovorno tako do volivcev kot pred zakonom. Vse kaže, da nas dejansko čaka precej težka predvolilna kampanja, zato bi se strinjal s Putinovo napovedjo. Izkušnje preteklih let so nas naučile, da nekatere opozicijske stranke usmerjajo vse sile v očrnitev Enotne Rusije, stranke, ki ima v parlamentu večino. Izkušnje k sreči dokazujejo, da takšna taktika ni uspešna niti na zveznih niti na regionalnih volitvah. Večina ruskih volivcev se ne odloča na podlagi izjav, ampak na podlagi realnih dejstev in dejanskih dosežkov.
Niste samo predsednik dume, ampak predsedujete tudi vrhovnemu svetu Enotne Rusije. Ali menite, da bo stranki na decembrskih parlamentarnih volitvah uspelo ohraniti dvotretjinsko večino?
Prepričan sem, da smo sposobni tega. Enotna Rusija je edina politična sila v državi, ki je navzoča v vsakem okrožju. Poznamo težave, s katerimi se ubadajo državljani, in za te težave predlagamo realno dosegljive rešitve. Trenutno ima Enotna Rusija v dumi 315 od skupaj 450 sedežev. Naš cilj je, da bi v naslednjem sklicu parlamenta ohranili vsaj toliko sedežev. To ni pomembno zato, ker želimo potešiti ambicije Enotne Rusije, ampak zato, ker nam ustavna večina v parlamentu omogoča izpolnjevati strateške cilje, ki so potrebni za razvoj države.
Če Enotna Rusija v parlamentu ne bi imela večine, bi precej teže poiskali prave rešitve za gospodarsko krizo. Po zaslugi parlamentarne večine, ki je skupaj z vlado že do krize oblikovala zadostno količino finančnih rezerv, smo v trenutku, ko je bilo potrebno, lahko sprejeli hitre spremembe proračunske zakonodaje. Izključno zaradi tega, v nasprotju s številnimi drugimi državami, nismo odpovedali pred svojimi državljani in ni izbruhnila kriza v bančnem sektorju. Ker v parlamentu leta 1998 nismo imeli večine, so bile posledice krize takrat precej hujše.
Enotna Rusija na marčevskih regionalnih volitvah ni pokazala tako bleščečega rezultata. Zakaj se je to zgodilo in ali je slab rezultat eden od razlogov za nedavno ustanovitev Vseruske ljudske fronte?
To, da se Edina Rusija na marčevskih regionalnih volitvah ni dobro odrezala, ne drži. Po podatkih osrednje volilne komisije je naša stranka v regionalnih zakonodajnih organih dobila povprečno 68 mandatov, kar je prepričljiva zmaga, zato smo z izidom marčevskih regionalnih volitev zadovoljni. V primerjavi z analognimi volitvami leta 2007 je Enotna Rusija dosegla boljši rezultat.
Kar se tiče Vseruske ljudske fronte, bi želel poudariti, da ni nastala samo zaradi bližajočih se volitev, čeprav bodo njeni kandidati sodelovali na volilnem seznamu Enotne Rusije. Misija Vseruske ljudske fronte je oblikovati široko javno koalicijo, ki se bo ukvarjala z razvojem Rusije v obdobju po krizi in bo sestavila program ukrepov in interesov raznih družbenih organizacij in ustanov civilne družbe. S številnimi organizacijami, ki so vstopile v fronto, že dolgo sodelujemo, denimo z zvezo neodvisnih sindikatov.
»Predhodne ljudske volitve« so na vrhuncu, na njihovi podlagi pa bo oblikovan seznam Enotne Rusije za volitve v državno dumo šestega sklica. Na teh volitvah poleg članov stranke sodelujejo tudi državljani, ki so vstopili v Vserusko ljudsko fronto. Prepričan sem, da bodo predstavniki vseh organizacij, ki sodelujejo v ljudski fronti, znotraj frakcije Enotna Rusija dostojno predstavljali interese državljanov.
Politična krajina v Rusiji se je v zadnjem času začela spreminjati. Drugi najbogatejši Rus Mihail Prohorov je sprejel vodenje liberalne stranke Prava stvar. Dejal je, da je njen glavni cilj postati alternativa Enotni Rusiji. Ali vas ta napoved plaši ali pa se konkurence veselite?
Prav po zaslugi glasov naše parlamentarne frakcije so bili sprejeti zakoni, ki spodbujajo strankarsko konkurenco in dajejo nove možnosti majhnim strankam, zato konkurenco vsekakor pozdravljamo. Prava stvar nagovarja volivce z liberalnimi zgledi in po podatkih javnomnenjskih raziskav se njeni rejtingi trenutno gibljejo okoli enega odstotka, zato je preuranjeno govoriti o kakršnikoli konkurenci Enotni Rusiji. Na decembrskih volitvah bo glavni izziv za Pravo stvar sploh priti v parlament in pri tem bodo njihovi glavni tekmeci druge male stranke, ne pa Enotna Rusija.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl znižanje volilnega praga, ki ga stranke potrebujejo za vstop v dumo, vi pa ste hitro dali vedeti, da vas takšne spremembe ne zanimajo. Zakaj ste proti temu predlogu in kdaj bo po vašem mnenju nastopil čas za spremembe volilne zakonodaje?
Pobuda predsednika ni povezana z volitvami leta 2011, temveč naj bi jo uresničili na naslednjih parlamentarnih volitvah, in tukaj ni nikakršnih nesoglasij. Predsednik je v dumo že poslal predlog zakona, ki predvideva znižanje volilnega praga s sedem na pet odstotkov, in smo ga v prvi obravnavi že podprli. Zakon bo začel veljati že na naslednjih volitvah v državno dumo, ki bodo leta 2016.
Ministrstvo za pravosodje je zavrnilo registracijo opozicijske Stranke narodne svobode, ta zaradi tega ne bo mogla sodelovati na parlamentarnih in predsedniških volitvah. V evropskem parlamentu so sprejeli doslej najostrejšo resolucijo proti Rusiji, češ da naj bi bil to dokaz pomanjkanja demokracije.
Zavrnitev registracije, nasprotno, govori o tem, da v Rusiji obstajajo institucije pravne države. Obstajajo zakoni o registraciji političnih strank, ki jih morajo spoštovati vse stranke, tudi tiste, ki se šele želijo registrirati. V skladu z zakonom morajo imeti določeno število članov in regionalnih uradov in ministrstvo za pravosodje je med preverjanjem dokumentov o registraciji Stranke narodne svobode ugotovilo, da številni podatki niso resnični. Pokazalo se je, da je na njihovih seznamih veliko »mrtvih duš« ter takšnih, ki so se tam znašli brez njihove vednosti, zato so njihovo registracijo zavrnili.
Ne vem, ali so zakon lahkomiselno kršili namenoma ali ne, vem pa, da so na regionalnih volitvah kandidati ene od opozicijskih strank namenoma oddajali dokumente z nepravilnimi ali nepopolnimi podatki. Želeli so, da bi jim zavrnili registracijo in bi lahko na tej podlagi kričali, da se nad njimi izvaja represija. To je izjemno priljubljena politična tehnologija.
Trenutno je zelo aktualno vprašanje, kdo bo prihodnji ruski predsednik. Koga bi raje videli na predsedniškem položaju, predsednika Medvedjeva ali premiera Putina?
Trenutno so naša prednostna naloga parlamentarne volitve, ko pa se bo začela predsedniška predvolilna kampanja, bomo organizirali strankarski kongres, na katerem bomo odločili, koga bo podprla naša stranka. Glavni dejavnik pri sprejemanju odločitve bo mnenje voditelja Enotne Rusije Vladimirja Putina.
Nekoč ste ideologijo Enotne Rusije opredelili kot »ruski konservativizem in ideologijo stabilnosti ter nepretrganega kreativnega razvoja družbe brez stagnacije in revolucij«. Kritiki vaše stranke govorijo, da gre za ideologijo stagnacije in korupcije. Kako odgovarjate na takšne očitke?
Odgovoriti je mogoče samo na izjave, ki temeljijo na dejstvih. Vi govorite o kritiki, jaz pa bi to označil za neutemeljene obtožbe, ki si ne zaslužijo odgovora. S takšnimi obtožbami se lahko ubada katerakoli stranka v katerikoli državi, vendar nima smisla, da bi jim z odgovorom dajali še dodatni pomen. Jasno je, da gre pri stagnaciji in korupciji za dva povsem različna koncepta. Vsi dostopni podatki o dohodkih in izdatkih v proračunu ter gospodarska in socialna statistika potrjujejo, da Rusija ne stagnira, ampak napreduje, se razvija.
Kakšno bo po vašem mnenju rusko politično prizorišče čez denimo deset let?
Deset let je doba dveh parlamentarnih sklicev in manj kot dveh predsedniških mandatov. Prepričan sem, da bo v tem obdobju Enotna Rusija ostala vodilna politična stranka, čeprav se bodo verjetno v tem času okrepili tudi predstavniki strank socialdemokratske in liberalne usmeritve. V vsakem primeru se bo strankarska konkurenca razvijala, in če bo na zvezni ravni Enotna Rusija ohranila parlamentarno večino, so na ravni zveznih subjektov in občin mogoči različni scenariji.
Kot minister za notranje zadeve je bila ena od vaših prednostnih nalog boj proti trgovini z narkotiki. Trenutno v dumi proučujete zakon, ki predvideva prisilno zdravljenje in odvzem svobode za odvisnike od prepovedanih drog. Kritiki pravijo, da je to nehumano, celo neetično. Kakšno je vaše stališče?
Med operacijo Nata v Afganistanu se je proizvodnja heroina v tej državi povečala kar za štiridesetkrat in trenutno pri nas konča pet odstotkov svetovnih zalog heroina. Rusija je skupaj z drugimi državami Organizacije dogovora o kolektivni varnosti [regionalna organizacija, v kateri so poleg Rusije še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan] pozvala varnostni svet Združenih narodov, naj proizvodnjo narkotikov v Afganistanu označi za globalno grožnjo, primerljivo s terorizmom, za kar so že opredelili piratstvo na obalah Somalije. Afganistanski heroin zahteva precej več življenj – na milijone!
Rusijo je pred kratkim globoko pretresla nesreča križarke Bolgarija na reki Volgi. Kdo je kriv in kaj je treba storiti, da se ne bodo več dogajale takšne tragedije?
Ker preiskava še ni končana, je težko govoriti, kdo je kriv. Brez dvoma je treba sprejeti ukrepe za večjo varnost v transportu. Vprašanja, povezana s transportno varnostjo, je treba regulirati ne le na ravni izvršne oblasti, ampak tudi z zakoni, sprejetimi v parlamentu. Ko bo parlament jeseni spet začel delati, bo to vprašanje ena od naših prednostnih nalog.
V Slovenijo odhajate kot vodja delegacije, ki se bo tam spomnila na ruske vojne ujetnike, ki jih je med gradnjo ceste čez Vršič zasul plaz. S kakšnim sporočilom odhajate v Slovenijo?
Letos kapelica pod Vršičem, ki je posvečena spominu na naše vojake, praznuje 95 let in ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti slovenskemu narodu, ki je skrbno ohranjal ta zgodovinski spomenik. Bratske in prijateljske vezi med našima narodoma so trdna podlaga za nadaljnjo krepitev dvostranskih odnosov. Slovenija je za Rusijo že danes privilegirana partnerica, na tokratnih srečanjih s predstavniki Slovenije pa se nameravam posvetiti novim nalogam pri razvoju gospodarskih in kulturnih vezi ter političnega dialoga, tudi na parlamentarni ravni. Z velikim zadovoljstvom pričakujem srečanje s Slovenci ter vam in vašim bralcem želim veliko sreče in zdravja.
Vodstvo Ukrajine, baltskih držav in Poljske zelo pogosto ne kaže spoštovanja do spomina na ruske in sovjetske vojake. Kaj bi jim želeli povedati o novejši zgodovini?
Tisti predstavniki Ukrajine, ki želijo na novo pisati zgodovino, so na volitvah izgubili. To potrjuje, da njihove izjave in dejanja niso odražali mnenj ukrajinskega naroda. Trenutno ukrajinsko vodstvo ima povsem drugačen odnos do polpretekle zgodovine. Kar se tiče Poljske, prav tako želim poudariti, da je zaznati velik napredek v rusko-poljskih odnosih, ki imajo zelo težko preteklost.
Na žalost obstajajo politične sile in na še večjo žalost ne obstajajo samo v baltskih državah, ki poskušajo upravičevati naciste in očrniti spomenik vojaka osvoboditelja, s čimer žalijo spomin na tiste, ki so padli v boju s fašizmom. Zame osebno ni dvoma, da takšne politične sile nimajo nobene perspektive. V vseh državah mora prej ali slej prevladati spoštljiv odnos do tistih, ki so padli v boju s fašizmom. ¾