Moskva – V gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji so včeraj zaznamovali prvo obletnico ruskega priznanja. Pozneje je pokrajini priznala le še Nikaragva, zato živita v popolni mednarodni izolaciji in sta odvisni izključno od ruske humanitarne pomoči. Ob tej priložnosti je rusko zunanje ministrstvo pozvalo mednarodno skupnost, naj sledi njenemu zgledu, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo, saj se temu odločno upirajo celo države postsovjetskega prostranstva, kakršna je, denimo, Belorusija.
Od naše dopisnice
»Leto dni po prvem priznanju Rusiji niso sledile niti njene najtesnejše zaveznice, kar dokazuje, da gre za okupacijo gruzinskih pokrajin. Rusija se je znašla v diplomatski izolaciji in je zato zelo prizadeta, « je izjavil Giorgij Kandelaki, namestnik vodje odbora gruzinskega parlamenta za zunanjo politiko.
Prvo obletnico prvega priznanja neodvisnosti so v Južni Osetiji in Abhaziji proslavili precej zadržano. Na grob padlih vojakov so položili vence, zvečer pa so v glavnem mestu Suhumiju pripravili slavnostni koncert in ognjemet. »Praznovanja ob dnevu neodvisnosti so skromna, saj naš proračun ne omogoča velikih prireditev,« je bil odkritosrčen predstavnik separatističnih oblasti.
Podobno je bilo v Južni Osetiji, kjer so ob tej priložnosti odprli 160-kilometrski plinovod iz Rusije, s katerim se bodo znebili energetske odvisnosti od Gruzije, od koder so doslej dobivali pošiljke plina. Tridnevne spominske slovesnosti so v Chinvaliju pripravili že na obletnico lanske vojne z Gruzijo. Južnoosetinske varnostne službe so zaradi možnih gruzinskih terorističnih akcij tudi tokrat zvišale stopnjo pripravljenosti. Predvsem zato, ker bi se morala po prvotnih napovedih slovesnosti udeležiti tudi ruski premier Vladimir Putin in moskovski župan Jurij Lužkov, ki je v Chinvaliju zelo spoštovana osebnost, saj je financiral gradnjo Moskovske četrti. Edina obnovljena soseska v še vedno razdejani južnoosetinski prestolnici sicer še kar čaka na prve stanovalce.
Namesto da bi ruski premier obiskal Chinvali, se je predsednik Južne Osetije Eduard Kokoiti z njim srečal v Moskvi. »Mislim, da bomo v prihodnosti doživeli še več priznanj. O tem se dogovarjamo s številnimi afriškimi, arabskimi in latinskoameriškimi državami,« je precej nestvarno obljubljal Kokoiti. Predsednik Abhazije Sergej Bagapš je ostal trdno na tleh: »Priznala nas je Rusija, ki nas je vzela tudi v varstvo in nam pomaga pri oživljanju gospodarstva pa tudi pri mednarodnih zadevah. Hkrati si seveda prizadevamo, da bi nas priznale druge države.« Bagapš se je Rusiji in Nikaragvi zahvalil za priznanje tudi v posebnem pismu.
Rusija je ob okrogli obletnici naslovila poziv k priznanju na mednarodno skupnost. »Brez priznanja nove vojaškopolitične stvarnosti in zakonitosti ne bo mogoče uveljaviti ali okrepiti kakršne koli oblike mednarodne navzočnosti v Južni Osetiji ali Abhaziji,« so zapisali v sporočilu za javnost. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je vnovič poudaril, da poti nazaj ni: »Priznanja ne obžalujemo. Odločitev o tem je nepreklicna.«
Gruzija je ob obletnici priznanja obtožila Rusijo, da pripravlja še »ekološko okupacijo« gruzinskih ozemelj. Tako se je odzvala na napoved ruskega ministrastva za okolje, da bodo jezero Rica in Kodorsko dolino v Abhaziji priključili k skupnemu kavkaškemu krajinskemu parku. V Tbilisiju razmišljajo tudi o tem, da bi zaradi prenosa upravljanja abhaških železnic na ruske vložili tožbo proti Rusiji na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu.