Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je končal tridnevni obisk v Libiji in Italiji, med katerim se je srečal z libijskim voditeljem Moamerjem el Gadafijem in vnovič izvoljenim italijanskim premierom Silviom Berlusconijem, s katerim ga družijo prijateljske vezi. Ena od pomembnejših tem zadnje Putinove poti v vlogi predsednika je bila energetsko sodelovanje. Tako je Gazprom z libijskim državnim naftnim podjetjem (NOC) podpisal sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja, prav z Libijo pa naj bi bili povezani tudi njegovi načrti za krepitev sodelovanja z italijanskim Enijem. Libijske zaloge nafte in zemeljskega plina so med največjimi v Afriki.
Od naše dopisnice
Rusija je Libiji odpisala 2,8 milijarde evrov sovjetskega dolga, v zameno pa je sklenila več sporazumov o gospodarskem sodelovanju in investicijah, ki so vredni precej več od tega.
Ruske železnice so v Libiji dobile posel, vreden 2,2 milijarde evrov, v okviru katerega bodo mesti Sirta in Bengazi povezali s 550-kilometrsko železniško progo, za nekaj sto milijonov evrov bo Rusija posodobila orožje, ki ga je že prodala Libiji, po poročanju Interfaxa pa je bil sklenjen tudi sporazum v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov, za kar bo Rusija Tripoliju dobavila protiletalske sisteme, vojaške lovce, helikopterje in bojne ladje.
Daleč najpomembnejši je podpis memoranduma o ustanovitvi podjetja v skupni lasti Gazproma in libijskega državnega naftnega podjetja. »Skupno podjetje se bo ukvarjalo z vsemi vidiki naftnih in plinskih raziskav,« je pojasnil predsednik uprave Gazproma Aleksej Miller.
Gadafi je Putinu med obiskom predlagal, da bi po zgledu Opeca ustanovili organizacijo držav izvoznic plina, o čemer se govori že dalj časa. Vsaj tako poročajo ruski mediji, po poročanju zahodnih medijev pa je zamisel pravzaprav ruska.
»Mislim, da bi države izvoznice plina morale razmisliti o tej ideji,« je izjavil Gadafi. Pred plinskim kartelom že dlje časa svarijo tako ZDA kot EU, češ da bi ogrozil globalno energetsko varnost in omogočal manipulacije s cenami plina. Neformalna organizacija držav izvoznic plina že obstaja. Imenuje se Forum držav proizvajalk plina (GECF), njeno naslednje srečanje pa bo junija v Moskvi.
Zahodna in azijska podjetja že dalj časa dvorijo Libiji, ki je z nafto in zemeljskim plinom samo v lanskem letu zaslužila več kot 25 milijard evrov; tuja podjetja so si velik del pogače v libijskih državnih infrastrukturnih projektih že razdelila. V Libijo je leta 2006 že vstopil tudi Gazprom, ki ima zdaj kar sedem licenc za delovanje na tamkajšnjih podmorskih nahajališčih plina.
Rusija si želi, da bi v Libiji delovala skupaj z italijanskim Enijem, je med včerajšnjim obiskom na Sardiniji poudaril Putin. Zanimanje za krepitev sodelovanja med Enijem in Gazpromom je izrazil tudi Berlusconi. Po namigih prvega moža Enija Paola Scaronija se je Putin z libijskimi gostitelji pogovarjal o prevzemu pomembnega plinskega polja v Libiji, ki je zdaj v lasti Enija. Ta naj bi v zameno dobil dostop do sibirskega plina.
Gazprom in Eni sta tudi partnerja v 16 milijard dolarjev vrednem projektu Južni tok (South Stream), po katerem naj bi ruski plin začel teči v Evropo že leta 2013. Po zadnjih Gazpromovih načrtih naj bi trasa plinovoda tekla tudi čez Slovenijo, za kar je vodstvo Gazproma med nedavnim obiskom v Sloveniji že dobilo načelno soglasje slovenskega vodstva. Pogodba o sodelovanju sicer še ni podpisana.