Moskva – Britanska obveščevalna služba MI6 hoče z obtožbami o prefinjenem in okrepljenem ruskem vohunjenju v Bruslju in Strasbourgu prevzeti nadzor nad evropskimi ustanovami. S temi besedami se je neimenovani ruski varnostni strokovnjak odzval na članek v britanskem Economistu, ki je posvečen ruski vohunski dejavnost v srcu Evrope. Njegova glavna ugotovitev je, da so ruski vohuni tam danes precej bolje organizirani in financirani kot kdaj prej.
Od naše dopisnice
V članku z naslovom »Se je EU zmožna braniti?« ugledni britanski tednik piše, da pripadnikom elitne ruske službe za obveščevalno dejavnost v tujini (SVR) in vojaške obveščevalne službe (GRU) na sedežih evropskih ustanov do zaupnih informacij zdaj pomagajo tudi ljudje iz zvezne obveščevalne agencije FSB. Ta se je kot naslednica zloglasne KGB prej ukvarjala izključno z ruskimi notranjimi zadevami. »Nekaj obveščevalcev deluje pod tradicionalno diplomatsko krinko; drugi so novinarji, lobisti, svetovalci in celo študentje,« razkrivajo razpredeno rusko vohunsko mrežo.
The Economist ugotavlja, da je mogoče v institucijah EU z lahkoto priti do zaupnih informacij, predvsem zaradi naivnosti in nečimrnosti tamkajšnjih uslužbencev. Pri tem so še posebno kritični do poslancev evropskega parlamenta: zaradi občutka, da so neizmerno pomembni, ki je obratnosorazmeren z njihovim dejanskim vplivom, so menda najbolj dovzetni za laskanje. »Samo zelo trdosrčen evrokrat bo odrekel pomoč očarljivemu mlademu navdušencu, ki ga prosi za informacije, potrebne za njegov doktorat,« so kritični do varovanja »evropskih« podatkov.
V Rusiji so se na članek odzvali s teorijo zarote. »Ni naključje, da je bil prispevek objavljen takoj po zasedanju zunanjih ministrov 26. maja, na katerem so potrdili mandat za pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo,« je za Ria Novosti komentiral ruski varnostni strokovnjak, ki ni hotel biti imenovan. Prepričan je, da želi Velika Britanija po odpravi ovir zaradi poljskega veta in litovskih zahtev pred začetkom pogajanj 26. junija v sibirskem Hanti Mansijsku »z vohunskimi zgodbami kakor v hladni vojni« povzročiti protirusko paranojo.
Ruski strokovnjak je očital Veliki Britaniji tudi to, da ji ni prav, ker je Rusija ohranila konstruktiven dialog z glavnimi evropskimi prestolnicami, kot so Pariz, Berlin in Rim, in zato poskuša z imenovanjem svojih predstavnikov v ključne evropske politične ustanove okrepiti svoj položaj v EU. Pri tem ni pozabil omeniti, da prav uradni London zavrača temeljne mehanizme evropskega povezovanja, kot so skupna evropska valuta, svoboda gibanja in lizbonska pogodba. Po njegovem so v ozadju zgolj enostranski interesi Britancev, ki jih poskušajo uresničiti tudi z »nenehnim nadzorom v najboljši maniri hladne vojne«.