Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je v enem redkih intervjujev za tuje medije še zaostril rusko stališče do ameriških načrtov za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem. Združenim državam Amerike je namreč zagrozil, da bo Rusija na postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi odgovorila tako, da bo svoje rakete usmerila na tarče v Evropi. S to grožnjo je napetost med ZDA in Rusijo, ki se stopnjuje vse od ostrega Putinovega nastopa na februarski varnostni konferenci v Münchnu, dosegla vrelišče. Na večurni pogovor in večerjo s Putinom je morala peščica uglednih novinarjev iz nič manj uglednih časopisnih hiš osmih industrijsko najbolj razvitih držav (G8) čakati kar dve uri.
Od naše dopisnice
V rezidenci Novo Ogarjovo v bližini Moskve je med serviranjem izbrane hrane peščica uglednih novinarjev predsednika Putina več ur zasipala z najrazličnejšimi vprašanji. Izbrana jedila so požela precej več Putinovega navdušenja od provokativnih vprašanj, ki so mu jih neutrudno in precej agresivno postavljali novinarji, ugotavlja v svojem poročilu eden od osmih izbrancev, novinar Kommersanta Andrej Kolesnikov. Kako tudi ne, na vprašanja o protiraketnem ščitu, usodi Andreja Lugovoja in podaljšanju predsedniškega mandata je Putin namreč odgovarjal vse prej kot prvič.
»Če bo del ameriškega streteškega jedrskega potenciala zrasel v Evropi in nas bo to po mnenju naših vojaških strokovnjakov ogrožalo, bomo morali sprejeti ustrezne protiukrepe. V Evropi bomo morali najti nove tarče,« je med razglabljanjem o rušenju globalnega ravnotežja in spodbujanju nove oboroževalne tekme, ki jo s protiraketnim ščitom v Evropi sprožajo ZDA, zagrozil ruski predsednik. Da Rusija s protiukrepi misli resno, je dokazala prejšnji teden s poskusno izstrelitvijo novega medcelinskega balističnega izstrelka RS-24, ki lahko nosi več jedrskih konic.
Putin je analiziral tudi ameriške motive v ozadju najnovejšega enostranskega jedrskega projekta, saj je prepričan, da Iran in druge t. i. malopridne države, pred katerimi se poskušajo ZDA zavarovati s protijedrskim dežnikom, sploh nimajo raket tolikšnega dosega. »Združene države vztrajajo, da obrambni sistem gradijo kot varovalko pred nečem, kar sploh ne obstaja. Ali ni to smešno? Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako žalostno,« je v samogovoru razmišljal Putin in špekuliral, da ZDA izzivajo Rusijo zgolj zato, da bi preprečile nadaljnje zbliževanje Rusije in Evrope.
Putin je še izrazil upanje, da bodo ZDA odstopile od svojih načrtov, alternativno možnost pa je podrobneje predstavil zunanji minister Sergej Lavrov, ki rešitev vidi v sodelovanju Rusije in zveze Nato pri gradnji obrambnega sistema pred raketami kratkega dosega, o katerem sta se Bruselj in Moskva že začela dogovarjati. »Naša analiza je odprta, razumna in poštena in upamo, da bodo naši ameriški partnerji vzeli naše argumente resno,« je k sodelovanju namesto tekme pozval Lavrov.
Putin je kot »neumnost« označil možnost izročitve Andreja Lugovoja, osumljenega zastrupitve nekdanjega ruskega vohuna Aleksandra Litvinenka Britaniji in se zavzel za razširitev predsedniškega mandata na pet do sedem let in v isti sapi zavrnil možnost več kot dveh mandatov.
Za vrhunec večera je poskrbel odgovorni urednik nemškega Spiegla Stefan Aust z vprašanjem o tem, ali je res demokrat najboljše vrste, kakor ga je imenoval nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. »Vsekakor sem čist in absoluten demokrat. Težava je, da po smrti Mahatme Gandhija nimam več s kom govoriti,« je brez vmesnega premora odgovoril Putin in tako nakazal, da na vrh G8 v Heiligendammu, ki se bo začel v sredo, odhaja z jasnimi stališči.