Moskva – Predvolilna kampanja pred beloruskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 19. decembra, je v polnem razmahu. Evropski politiki ugotavljajo, da je bolj svobodna, kakor so bile prejšnje, beloruski opozicijski kandidati pa opozarjajo, da je vse skupaj zgolj imitacija in da se v resnici ni nič spremenilo. Devet opozicijskih kandidatov ima tokrat resda prvič dostop do radijskih in televizijskih programov, soočili pa so se celo v predvolilni debati, ki se ji je dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko odpovedal. Sam tovrstne promocije ne potrebuje, saj v beloruskih medijih, ki so pod strogim vladnim nadzorom, tako ali tako prevladuje.
Od naše dopisnice
Poleg Lukašenka, ki Belorusiji s trdo roko vlada že od leta 1996, se bo na volitvah pomerilo tudi devet opozicijskih kandidatov. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah neodvisnega Inštituta za družbeno-politične in gospodarske raziskave nihče od njih ne ogroža Lukašenkovega četrtega predsedniškega mandata. Predsednika, ki se je doslej kitil s skoraj 90-odstotno podporo, naj bi podprlo 44 odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni, da ga čaka drugi krog.
Policija namenoma ne ukrepa
Kakih 3000 opozicijskih protestnikov je Lukašenka sicer že pred prvim krogom pozivalo, naj odstopi s položaja. Čeprav je šlo za nedovoljene demonstracije, policija ni ukrepala. Predvsem zato, ker poskušajo pred Evropo dokazati, da postajajo demokratična država. Kaže, da uspešno, in demokratični napredek je med obiskom v Minsku pohvalil Ronald Pofalla, vodja urada nemške kanclerke Angele Merkel: »Omejitve, ki so obstajale doslej, so odpravili. Potencialni kandidati lahko brez težav zbirajo podpise podpore.«
»Zadnjo evropsko diktaturo«, kakor so jo poimenovali Američani, so v zadnjih tednih obiskali številni evropski politiki, med njimi nemški zunanji minister Guido Westerwelle, poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski in predsednica Litve Dalia Grybauskaite. Po pisanju ruskega Kommersanta so Minsku v primeru svobodnih in poštenih volitev menda obljubili tri milijarde dolarjev pomoči, Grybauskaitejeva pa je celo izjavila, da je Lukašenko porok, »da Belorusija ne bo postala še ena Rusija.«
Vse to kaže, da Evropska unija in Rusija nista uskladili stališč glede beloruskih predsedniških volitev, o čemer so se razpisali številni mediji in ugibali, da sta se Bruselj in Moskva odločila, da je nastopil čas za Lukašenkovo zamenjavo. Zdaj vse kaže, da je »zadnji evropski diktator« za Evropo bolj sprejemljiv kakor za Rusijo.
»Prepričan sem, da je Evropska unija razočarana nad razvojem dogodkov v Belorusiji. Računali so, da se bodo odnosi zelo izboljšali, kar se ni zgodilo. Otoplitev je ne glede na to evropska prednostna naloga,« vodilni beloruski opozicijski politik Aleksander Milinkevič ni izključil možnosti, da bo Evropska unija na koncu priznala Lukašenkovo zmago. Sam na volitvah ne bo kandidiral, saj te po njegovem ne bodo ne svobodne ne poštene.
Še vedno zaprta vrata za opozicijo
»Opozicija se je pritožila zaradi nezadostnega dostopa do medijev. Ponavljam, da demokratične volitve ne pomenijo samo poštenega štetja glasov, ampak tudi vsega, kar do njih vodi,« je bil v Minsku kritičen Sikorski.
Opozicijski predsedniški kandidati so raztrgali predvsem televizijsko soočenje, na katerem so vse skupaj povabili v studio za eno uro, v tem času pa so morali predstaviti svoje volilne programe in se soočiti med seboj. »Lukašenko v naših medijih prevladuje. Do novembra je bil omenjen 12.500-krat več kot vsi opozicijski kandidati skupaj. Beloruske oblasti imitirajo demokracijo, svobodo govora in dostop do medijev. Mislim, da je to namenjeno Evropski unijo, ki bo verjetno nasedla tako imenovani liberalizaciji predsedniške predvolilne kampanje. Če bo Lukašenku uspelo, bo Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi potrdila napredek in celo priznala rezultate. Če Zahod res hoče razumeti razmere in predsedniško kampanjo, potem volitev nikoli ne bo priznal za svobodne in poštene,« je bil kritičen tretji najbolj priljubljeni predsedniški kandidat Jaroslav Romančuk iz Združene državljanske stranke.
»Pri Lukašenkovih stojnicah ni bilo nikogar«
Še ostreje je nastopil Andrej Sannikov, ki vodi stranko Evropska Belorusija in mu javnomnenjske ankete napovedujejo drugo mesto: »Zbrali smo podpise in vsi smo videli, da pri Lukašenkovih volilnih stojnicah ni bilo nobenega človeka. Učitelje in vzgojiteljice so prisilili, da so stali tam, vendar se jim nihče ni približal. Ljudje ga ne podpirajo in tega se zaveda. Čez nekaj tednov bo Belorusija osvobojena.« V svojem televizijskem nastopu je med razlogi za 14-letno Lukašenkovo vladavino navedel umore potencialnih tekmecev, obtožil pa ga je še, da na račun davkoplačevalskega denarja živi kakor sultan.
Polona Frelih