Zadnji žebelj v krsto človekovih pravic

Po drakonskem zakonu o javnih shodih, ki je močno zvišal kazni za sodelovanje na nedovoljenih javnih shodih, je v dumo romal še zakon, ki stiska zanko okrog vratu nevladnih organizacij. Pobudnik obeh zakonov je poslanec vladajoče stranke Enotna Rusija Aleksander Sidjakin, ki vztraja, da ne gre za omejevanje aktivnosti in pravic nevladnih organizacij, ampak prej nasprotno.

»Novi zakon ščiti pravice državljanov. Če nekdo poziva k spremembi političnega sistema v državi, potem imajo ljudje pravico vedeti, kdo natančno stoji za temi pozivi, ali je to naša lastna civilna družba ali tuji agenti,« je poudaril, da bo poostrena zakonodaja prinesla olajšanje za številne organizacije, ki so zdaj prisiljene delovati pod krinko.

Stigma tujih agentov

Zakonodaja, za katero predlagatelji upajo, da bo pod streho najpozneje jeseni, še bolj verjetno pa že konec tega meseca, predvideva denarne kazni v višini do 8000 evrov in kar štiriletno zaporno kazen za nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s politiko in dobivajo finančno podporo iz tujine. V poseben državni register tujih agentov se bodo morale vpisati v roku 90 dni po sprejetju zakona, da gre za tuje agente pa bodo morali v svojih zapisih striktno poudarjati tudi mediji.

Finance »političnih tujih agentov« bodo nenehno pod drobnogledom finančnega ministrstva. »To ni nič drugega kot poskus uničenja vseh organizacij, ki zagovarjajo svobodne in poštene volitve, kot je denimo neodvisna organizacija za spremljanje volitev Golos,« je kritičen poslanec komunistov Vadim Solovjej, ki meni, da mora tuje agente preganjati tajna služba FSB.

»Zakon ogroža vse nevladne organizacije, saj so vse tako ali drugače povezane s politiko in kritizirajo oblast. Če bo sprejet, bomo dosegli najbližjo točko oživljanja časov sovjetske zakonodaje o antipropagandi in antiagitaciji,« opozarja Dmitrij Dinze, odvetnik človekoljubne organizacije Agora.

Po črki zakona na črni seznam sodijo tudi organizacije Transparency International, Amnesty International, Za človekove pravice ter Moskovska helsinška skupina. Predsednika zadnjih dveh, Lev Ponomarjov in Ljudmila Aleksejeva, sta že napovedala, da v nobenem primeru ne nameravata pristati na stigmo »tuja agenta,« kar je oznaka, ki verjetno čaka tudi Fundacijo Mihaila Gorbačova.

Zakonodaja po ameriškem zgledu

»Zakonodajo, ki nevladne organizacije označuje za lobiste tujih interesov, imajo v številnih državah, tudi v ZDA. Težava je, da v ruskem kontekstu nova pravila lahko postanejo palica za obračunavanje z nezaželenimi elementi. Za ruska ušesa je oznaka tuji agent nekaj strašnega,« poudarja nekdanji odvetnik Gorbačovove fundacije Valerij Solovjev. Podobnega mnenja je tudi poslanec Pravične Rusije Mihail Emjelianov: »Če bi se to dogajalo v državi s cvetočo demokracijo, kjer so množični shodi in poštene volitve norma, potem ne bi imel nič proti.«

V ZDA dejansko obstaja zakon o registraciji tujih agentov, ki je bil sprejet že leta 1938. Ljudi, ki delujejo v interesu tujih naročnikov, zavezuje, da morajo javno opredeliti omenjeni odnos, svoje aktivnosti ter finančne tokove. »Razkritje omenjenih informacij vladi in državljanom ZDA omogoča razumevanje njihovih izjav in aktivnosti v luči funkcije tujih agentov,« je mogoče prebrati v besedilu zakona.

Slišati je tudi očitke na račun paradoksalnosti predlaganega ruskega zakona. »Verjetno v naši državi ni strukture, ki bi od tujih bank, skladov in vlad dobivala več denarja kot ruska vlada,« je sarkastičen predsednik jekaterinburškega fonda Sutjaznik Sergej Beljajev. »Prepričan sem, da bomo tuje financiranje uspeli odkriti tudi pri številnih državnih projektih. Eden takih je denimo lanski tabor prokremeljskega gibanja Naši ob jezeru Seliger,« je pripomnil Pavel Čikov iz organizacije Agora, ki svari finančno ministrstvo, da lahko v prihodnjih mesecih pričakuje številna vprašanja.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber