Pred poslopjem bolnišnice v Pretoriji kampirajo novinarske ekipe, ki dobesedno tekmujejo, kdo bo v svet prvi poslal novico o smrti južnoafriškega borca proti apartheidu Nelsona Mandele. Nekateri mediji v želji biti prvi celo prehitevajo dogodke in Guardian Express je konec junija že objavil vest, da velikana borbe za človekove pravice ni več med živimi. S podobno neučakanostjo so svetovni mediji spremljali tudi rojstvo prvega otroka britanskega princa Williama ter njegove soproge Kate Middleton, in to že tedne pred dejanskim dogodkom. Hkrati so predstavniki sedme sile oblegali moskovsko letališče Šeremetjevo, na katerem je obtičal pobegli uslužbenec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden.
Fantje in dekleta iz kadetske šole generala Alekseja Jermolova v Stavropolu na jugu Rusije avtomatsko puško kalašnikov AK-47 razstavijo tako bliskovito kot njihovi sovrstniki pošiljajo telefonska sporočila. In prav sestavljanje in razstavljanje avtomatskih pušk ter vaje v streljanju so po besedah častnika in predavatelja Borisa Petroviča njihovo najljubše šolsko opravilo.
Celo moreče vojne zgodbe z njenega jezika polzijo kot mehka poezija, zato bi jo lahko poslušala ure in ure. Njena knjižnica v središču Groznega je nemara prav zato že skoraj trinajst let središče pestrega družabnega življenja. »V službo sem se vrnila kot prva v mestu, že februarja 2000. Hodila sem po ulicah, na katerih ni bilo ljudi. Ko sem odprla knjižnico, so vsi mislili, da sem znorela,« se Sacita Izrailova, 46-letna direktorica mestne knjižnice, spominja druge čečenske vojne. »Vsi so hodili k meni. Drug drugemu so izpovedovali ljubezen, si prinašali darila,« se spominja intimnih začetkov.
V številnih slovenskih medijih se v zadnjem času pojavljajo članki v stilu, 'Rusi prihajajo', v zadnjih dneh sta se v Ljubljani mudila tudi dva visoka ruska gosta zunanji minister Sergej Lavrov ter predsednik uprave ruskega plinskega velikana Gazproma Aleksej Miller. O tem, zakaj Ruse tako vleče v Evropo, smo se pogovarjali s politologom Stanislavom Belkovskim, ki s provokativnimi izjavami od nekdaj dviga veliko prahu.
Enaindvajsetega februarja pred štiristo leti je bil ustoličen Mihail Romanov, prvi car iz dinastije Romanovih, ki je Rusiji vladala več kot tristo let. »Predstavniki dinastije Romanovih – Peter Veliki, Katarina Velika, Aleksander I. pa vse do zadnjega ruskega carja Nikolaja II. – so zaslužni, da je Ruski imperij postal ena največjih držav sveta. Vladavina Romanovih predstavlja zlato obdobje ruske civilizacije,« pravi ruski zgodovinar Jevgenij Pčjolov.
»Mladinsko gibanje Svetla Rusija vas vabi na racijo, med katero bomo v kleteh stanovanjskih blokov v središču mesta iskali ilegalne migrante in jih od tam izgnali,« je na moj elektronski naslov priromalo vabilo ene od številnih ruskih ultranacionalističnih organizacij. Na ledeno mrzlo decembrsko noč sem bila priča prizorom, ki so še najbolj spominjali na začetke pogromov nad Judi v nacistični Nemčiji. V noči, med katero so otroci v Sloveniji čakali na Miklavža, so iz kleti stanovanjskega bloka na Veliki gruzinski ulici v središču Moskve izgnali petnajst migrantov iz Uzbekistana.
Kdo so dekleta iz ruske pankovske zasedbe Pussy Riot, ki zaradi provokativnega nastopa v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika že več mesecev polnijo časopisne naslovnice? Zagotovo jih nihče ne pozna tako dobro kot aktivisti ruske anarhistične umetniške skupine Vojna, ki so pravzaprav njihovi iniciatorji v svet protestne umetnosti. Ker je za njimi razpisana tiralica, so aktivisti Vojne že leta 2009 poniknili v ilegalo, od koder so posebej za Delo prek elektronske pošte spregovorili tudi o svojih učenkah.
