Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – »Ruski mirovniki končujejo razporeditev v Abhaziji,« je rusko obrambno ministrstvo sporočilo na dan, ko je dva milijona Rusov na ulicah ruskih mest počastilo mednarodni praznik dela. Državne televizijske postaje so tako poleg prvomajskih demonstracij ves dan predvajale tudi posnetke ruskih vojaških tovornjakov in oklepnikov v Suhumiju, glavnem mestu nepriznane gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Gruzinsko zunanje ministrstvo je pri ruski strani vložilo protestno noto, na stran Gruzije pa so se že postavile tudi zveza Nato in vlade zahodnih držav.
Moskva – »Analize strukture gruzijskih oboroženih sil na tem območju kažejo, da Gruzija pripravlja bojno mostišče za začetek vojaških operacij proti Abhaziji,« je včeraj sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Informacijo o skorajšnji vojni na Južnem Kavkazu je Rusija podkrepila z informacijo, po kateri je Gruzija na mejnem območju že namestila 1500 vojakov in policistov. V Tbilisiju so ruske navedbe zavrnili. Rusija grozi, da bo odgovorila v enaki meri, napovedala pa je tudi povečanje števila svojih mirovnih enot v Abhaziji in Južni Osetiji. Ruske mirovne enote so v obeh gruzinskih separatističnih pokrajinah nameščene vse od odcepitvenih vojn v začetku 90-let.
Moskva – Obdobje prenosa oblasti v Rusiji je priložnost za ocene zunanjepolitične zapuščine ruskega predsednika Vladimirja Putina in v številnih ruskih političnih in novinarskih ustanovah se v zadnjih dneh vrstijo razprave, okrogle mize in analize njegovega osemletnega dela. Ena takih je bila tudi okrogla miza z naslovom Zunanjepolitični koraki Vladimirja Putina in mednarodni dnevni red za Dmitrija Medvedjeva. Tam so se ugledni politologi, predstavniki dume in novinarji skorajda brez izjeme strinjali, da je Rusija s Putinom spet postala globalni igralec.
Bukarešta – Medsebojno sodelovanje, zaskrbljenost Moskve zaradi odločitev in ukrepov Severnoatlantskega vojaškega zavezništva ter reševanje nesporazumov in napetosti so bile prednostne naloge petkovega delovnega zasedanja sveta Rusije in Nata. Srečanje, na katerem sta sodelovala ameriški in ruski predsednik George Bush in Vladimir Putin, je potekalo na koncu tridnevnega vrhunskega zasedanja Nata v Bukarešti. Zadnje srečanje sveta Rusije in Nata na najvišji ravni je bilo pred šestimi leti v bližini Rima.
Moskva – »Gre za veliko stvar. To je nekaj novega,« je neimenovani predstavnik Busheve administracije komentiral nepričakovano odločitev ameriškega predsednika, da v tokratno evropsko turnejo vključi tudi obisk Rusije. Da bo poleg Ukrajine, Romunije in Hrvaške obiskal tudi črnomorsko letovišče Soči, je ameriški predsednik George Bush sporočil šele na tiskovni konferenci v sredo. Srečanje bo 6. aprila in bo najverjetneje zadnje med Bushem in Putinom. Idejo zanj je dal ruski predsednik Vladimir Putin, ki želi z izbiro kraja srečanja popularizirati tudi prizorišče zimskih olimpijskih iger leta 2014.
Moskva - »Poslanci dume ruskemu predsedniku in vladi predlagamo, naj proučita možnost priznanja neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije,« se glasi odlomek iz resolucije, ki so ga v ruski dumi v petek popoldan sprejeli z 440 glasovi podpore. Dokument tudi poziva, da bi morala Rusija v primeru uspešnih prizadevanj Gruzije za članstvo v zvezi Nato pohiteti z odločitvijo o priznanju neodvisnosti teh gruzinskih pokrajin. Gre za prvi konkretni korak Rusije v smeri priznanja dveh nepriznanih proruskih pokrajin na postsovjetskem prostranstvu. O moldavski Pridnestrski republiki ni bil govor, saj je Moskva nedavno privolila, da bo v zameno za moldavsko odpoved članstvu v zvezi Nato podprla njeno ozemeljsko celovitost.
Moskva - »Z zlomljeno roko ne bom tako težaven pogajalec,« se je ameriški obrambni minister Robert Gates pred srečanjem z novoizvoljenim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pošalil na račun svojega mavca. »Bomo videli,« se je ta nadvse zadržano odzval na uvodno šalo. Gates in ameriška zunanja ministrica Condoleeza Rice sta bila zaradi želje po preboju glede ameriških načrtov o postavitvi protiraketnega ščita med obiskom v Moskvi resda nadvse šarmantna in zadržana v kritikah na račun Rusije, a dvodnevni obisk na tem področju kljub temu ni prinesel otipljivih rezultatov. Ameriško delegacijo, ki se je včeraj na pogovorih sestala z ruskim obrambnim in zunanjim ministrom Anatolijem Serdjukovom in Sergejem Lavrovom, je poleg Medvedjeva sprejel tudi aktualni ruski predsednik Vladimir Putin.
Moskva – Evropo skrbi, da bo Rusija v odgovor na neodvisnost Kosova priznala samostojnost gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije, istočasno pa se v nepriznani moldavski Pridnestrski republiki stvari odvijajo po obratnem scenariju. V zameno za odpoved članstvu v zvezi Nato je namreč Rusija pripravljena podpreti ozemeljsko celovitost Moldavije, je za Kommersant razkril moldavski predsednik Vladimir Voronin. To dokazuje, da Rusija z gruzinskimi separatističnimi pokrajinami mešetari predvsem zaradi teženj Gruzije po vstopu v Nato in da ima tudi ona dvojna merila.
Moskva – Zunanji ministri Evropske unije so na zasedanju v ponedeljek izrazili bojazen, da se Rusija z zavezniki iz Skupnosti neodvisnih držav pripravlja na uradno priznanje gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Prejšnji teden je Moskva že odpravila gospodarske sankcije proti Abhaziji, kar ji po trditvah Gruzije med drugim omogoča, da na območje zamrznjenega konflikta neovirano pošilja orožje in vojaško opremo. O Abhaziji in drugih separatističnih pokrajinah na postsovjetskem prostranstvu bodo v ruski dumi razpravljali v četrtek.
Grozni – »Vsak narod je v enem izmed obdobij razvoja prestal to, kar je preživel čečenski narod: revolucije, spore s močnejšimi sosedi in vojne. Vsaka država ima za vsakega od teh obdobij svojega nacionalnega heroja. Za nas je to zdaj predsednik Ramzan Kadirov, ki je v Čečeniji zaslužen za vse: mir, stanovanja, varnost, delovna mesta in šole » o povojni Čečeniji v prostorih vladajoče Enotne Rusije razmišlja predsednik čečenskega parlamenta Dukurahkva Abdurahmanov. Čečenec, ki je v politiki še iz sovjetskih časov, ko je bil minister Čečensko-Inguške republike, zagotavlja, da čečenski narod še nikoli ni bil tako zadovoljen z oblastjo kakor zdaj. Med pogovorom zaradi izpada elektrike v pisarni za trenutek zavlada tema. »No, to je še vedno Grozni, ampak prvič v temi vidimo luč,« se iz zadrege izvije izkušeni politik.