Dr. Jelena Jurišić je predstojnica oddelka za komunikologijo na zagrebškem vseučilišču, vse od krize v Ukrajini pred dobrima dvema letoma pa je tudi ena najbolj iskanih hrvaških zunanjepolitičnih komentatork. Veliko časa je preživela v Rusiji, zato z enako lahkotnostjo kot zahodne secira tudi ruske medije. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in slovenski predsednik Borut Pahor sta po njenem predstavnika »ameriškega pogleda na evropsko varnost«.
Razkorak med politiki in ljudstvom je čedalje večji. Celo za opevane politike, pravzaprav nekakšne narodne junake – za kakršnega je še minuli teden veljal grški premier Aleksis Cipras –, se prej ali slej izkaže, da raje poslušajo mnenje svetovne politične in gospodarske elite kot lastnega naroda. Tega pa na sto in en način vlečejo za nos.
Na spletni strani slovenskega veleposlaništva v Moskvi omenjajo 26 predstavništev slovenskih podjetij v Rusiji in ruskih pravnih oseb, ki so v slovenski lasti. Za največje slovenske izvoznike, kot so Krka, Lek, Gorenje in Helios, je poslovanje z Rusijo ključ do uspeha.
Minsk – V beloruskem glavnem mestu bodo danes z razkošno vojaško parado proslavili dan neodvisnosti, največji beloruski narodni praznik, ki ga na pobudo avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka praznujejo na dan, ko je sovjetska Rdeča armada osvobodila Minsk izpod nacizma. V »zadnji diktaturi v Evropi« smo preverili, kako praznik doživljajo običajni ljudje.
Če je za slovensko postgravitacijsko umetnost in njenega kreatorja Dragana Živadinova prva domovina vesolje oziroma gravitacija 0, je na drugem mestu brez dvoma Rusija. V moskovskem centru Vinzavod so z večdnevnim informacijskim performansom odprli medijski festival Platforma, ki poteka pod okriljem ruskega ministrstva za kulturo.
Moskva Iz zadnjih nastopov domnevnih ruskih predsedniških kandidatov, sedanjega predsednika Dmitrija Medvedjeva in premiera Vladimirja Putina so strokovnjaki izluščili dve različni viziji prihodnosti Rusije. Program Medvedjeva je bolj liberalen in se zavzema za radikalno politično, družbeno in gospodarsko modernizacijo, Putinov pa bolj konservativen in v ospredje postavlja socialno državo ter zavrača potrebe po političnih reformah in gospodarskem liberalizmu. V ruski strokovni javnosti se postavlja vprašanje, katera vizija bo prevladala in ali bo do tega vendarle pripeljala zdrava javna razprava med letošnjimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami prihodnje leto. Večina skeptično napoveduje, da bo odločitev padla v zakulisju.
Moskva – Ena glavnih lekcij globalne gospodarske krize za Rusijo je bilo spoznanje o preveliki odvisnosti od izvoza surovin in nujnosti tehnološke modernizacije države, kar je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev poudaril v svojem nagovoru ljudstvu s pomenljivim naslovom Rusija gre naprej. S tem ciljem pred očmi so v Moskvi prejšnji teden pripravili zasedanje Zveze za komunikacije nekdanjega postsovjetskega prostranstva (RSS), kjer Slovenija sodeluje kot opazovalka, v torek pa je svoja vrata odprl še največji telekomunikacijski sejem v Rusiji. Na obeh dogodkih, na katerih se je med drugim predstavil slovenski Iskratel, je sodeloval tudi slovenski minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.
»Slovenija? Zdrobili vas bomo v prah in za odhod na mundial nimate najmanjše možnosti.« Joj, koliko tovrstnih komentarjev, v mehkejših in trših različicah, smo se v zadnjem tednu naposlušali Slovenci, ki živimo v Moskvi. Še več, vsako drugo SMS-sporočilo, ki je v teh dneh priromalo na moj mobilni telefon, se je glasilo: Rusija gre naprej! Potem je prišla najprej sobota, ko nam je v Moskvi uspelo zabiti tisti častni gol, za njo pa še sreda, ki je zdaj že zapisana kot zgodovinski dan za slovenski nogomet.
Moskva – V Jekaterinburgu se je končal vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je nekakšna protiutež ameriški navzočnosti v Srednji Aziji. To odraža tudi sklepna deklaracija, ki poudarja stremljenje k multipolarni svetovni ureditvi in večjo vlogo te regionalne organizacije pri aktualnih mednarodnih izzivih. Poleg Rusije in Kitajske ter Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Uzbekistana utegnejo polnopravne članice že kmalu postati tudi Iran, Indija, Pakistan in Mongolija, katerih predsedniki so skupaj z afganskim voditeljem Hamidom Karzaijem na tokratnem srečanju sodelovali kot opazovalci.
Moskva – »Srečanje ni prineslo rezultatov. Naši viziji sta docela nasprotni. Saakašvili misli, da je pri nas vse zelo dobro, mi pa mislimo, da je vse zelo slabo,« je poraženi predsedniški kandidat Levan Gačečiladze oznanil po dveurnih pogovorih z gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem. Ta je privolil v pogajanja s predstavniki Združene opozicije po nasilju na demonstracijah, ki je izbruhnilo pretekli teden. Ker prvo neposredno srečanje med predsednikom in opozicijo ni prineslo želenih rezultatov, je čedalje več bojazni, da se bo nasilje le še stopnjevalo.
