Moskva – »To je obojestranska zmaga, interesi Rusije in Kitajske so se docela ujeli,« je Ron Smith iz investicijske Alfa Banke hvalil dosežke dvodnevnega obiska kitajskega premiera Wen Jiabaa v Moskvi. Prišel je na povabilo ruskega premiera Vladimirja Putina, spremljala pa ga je armada gospodarstvenikov, med katerimi so prevladovali predstavniki energetskih podjetij. Na srečanju je bil podpisan sporazum o gradnji naftovoda od ruskega mesta Skovorodino do kitajske meje, doslej najpomembnejši energetski dogovor med državama. Podpisala sta ga kitajski energetski velikan CNPC in ruski Transneft. Po pisanju ruskega poslovnega dnevnika Vedomosti bo Rusija v zameno dobila od Kitajske posojilo v vrednosti 20 milijard evrov, kar bo pravi obliž na rane, ki ji jih je povzročila svetovna finančna kriza.
Soči, Krasna Poljana – Rusko črnomorsko letovišče Soči, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre, postaja eno samo veliko gradbišče. V najdaljšem mestu v Evropi, ki je razpotegnjeno kar na 145 kilometrih, že rastejo moderni hotelski kompleksi, delovni stroji pa brnijo tudi v 80 kilometrov oddaljeni smučarski vasi Krasna Poljana, ki leži v Kavkaškem gorovju, le streljaj od naravnega parka in biološkega rezervata. Olimpijske igre, ki jih bo Rusija gostila predvsem po zaslugi nekdanjega predsednika Vladimirja Putina, imajo v domovini že številne sovražnike: manjše podjetnike, ekologe in tiste okoliške prebivalce, ki se bodo morali zaradi megalomanskih načrtov že prihodnji mesec izseliti.
Moskva – Vladimir Putin je včeraj praznoval svoj prvi rojstni dan, odkar je predsedniške dolžnosti marca zamenjal s premierskimi. Čeprav je sestopil z najvišjega položaja v državi, je še vedno prav takšen mačo in športnik, kakršnega so bili Rusi vajeni doslej, in zaradi česar je njegova priljubljenost v domovini iz leta v leto naraščala. Vsaj takšno se zdi sporočilo DVD o judu, v katerem je Putin glavni junak in ga je na predvečer jubileja predstavil v rojstnem Sankt Peterburgu.
Moskva – Teden dni po parlamentarnih volitvah v Belorusiji, na katerih si opozicija ni zagotovila niti enega sedeža, je Minsk obiskal ruski premier Vladimir Putin. Tja je odhitel, ker si vse bolj osamljena Rusija ne more privoščiti izgube ene redkih še preostalih zaveznic, v kateri načrtuje postavitev svojega raketnega sistema. Belorusija na drugi strani upa, da bo v zameno za prijateljstvo iztržila nižje cene plina in posojilo, s katerim bo ta plin tudi poplačala.
Pridnjestrska republika, Južna Osetija, Abhazija, Gorski Karabah – samooklicane neodvisne republike v postsovjetskem prostranstvu, ki jih je v zavest mednarodne skupnosti boleče priklicala avgustovska vojna med Gruzijo in Rusijo. In ko je v Južni Osetiji grmelo težko orožje, je v republiki KaZantip na ukrajinskem polotoku Krim grmela ušesa parajoča elektronska glasba. Mladi Rusi, Ukrajinci in Belorusi so se tam brezskrbno prepuščali trdim ritmom. S tragedijo, ki je potekala nedaleč stran, jih večina sploh ni bila seznanjena. Preostali so črne misli preprosto odmislili.
Moskva – Kadar ukrajinska premierka Julija Timošenko obišče Moskvo, v Ukrajine ne manjka notranjepolitičnih zdrah, in tako je bilo tudi tokrat. Iz tabora oranžne princesa, so namreč že med poletom sporočili, da je poskušal predsednik Viktor Juščenko sabotirati njen obisk. »Ukradel« naj bi ji namreč letalo, s katerim naj bi poletela na pogovore o cenah plina za prihodnje leto. Z manjšo zamudo je vendarle prispela na cilj. Spori med Timošenkovo in Juščenkom, v dneh oranžne revolucije njenim tesnim zaveznikom, so že tako daleč, da Ukrajini vnovič grozijo predčasne parlamentarne volitve.
Moskva – V desetmilijonski Belorusiji se je zgodilo to, kar je vseskozi napovedovala tamkajšnja opozicija. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah se niti enemu od 70 opozicijskih kandidatov ni uspelo prebiti v parlamentu, v katerem bo tako tudi v prihodnjih štirih letih vladalo enoumje Lukašenkovih lojalistov. Opozicija, združena v koaliciji Združene demokratske sile, je zato takoj po zaprtju volišč v središču Minska pripravila množične demonstracije. Na njih so volitve označili za farso, Evropo pa pozvali, naj se ne pusti preslepiti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, ki je opozicijo še pred objavo volilnih izidov obtožil, da jo v celoti financira tujina.
Moskva – Venezuelskemu predsedniku Hugu Chávezu se je neusmiljena protiameriška retorika dobro obrestovala. V komaj dveh mesecih je že drugič obiskal Rusijo in med včerajšnjim srečanjem s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom sklenil dva sporazuma o krepitvi energetskega sodelovanja. Srečala sta se v Orenburgu ob meji s Kazahstanom, kjer si je gost iz Venezuele ogledal tudi obsežno rusko vojaško vajo. Rusko-venezuelsko zavezništvo temelji prav na vojaškem sodelovanju, ki se je okrepilo po ruskem vojaškem posegu v Južni Osetiji, po katerem se je Rusija znašla na robu mednarodne izolacije.
