Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Začasna kirgiška vlada pod vodstvom Roze Otunbajeve se je v zadnjih dneh ukvarjala predvsem s pisanjem obtožnice proti odstavljenemu predsedniku Kurmanbeku Bakijevu, ki se je zatekel v Belorusijo, ter članom njegovega klana, za katerimi se je izgubila vsaka sled. Za informacije o njegovem sinu, treh njegovih bratih in nekaterih tesnih sodelavcev so že ponudili denarne nagrade v znesku do 100.000 dolarjev. Kirgiziji, 5,3-milijonski državi, kjer bodo 20. oktobra volili novega predsednika, 27. oktobra pa bodo na referendumu glasovali o zmanjšanju predsedniških pristojnosti, sicer grozita kar dve novi revoluciji. Na jugu države zahtevajo neodvisnost, z začasno vlado pa so nezadovoljni tudi v mladinskih organizacijah, ki so bile gonilna sila aprilskega prevrata.
Moskva – V ruski dumi in ukrajinski vrhovni radi se je včeraj ob 11. uri po moskovskem času začela razprava o ratifikaciji rusko-ukrajinskega sporazuma, na podlagi katerega bo Ukrajina v naslednjih desetih letih ruski plin kupovala s 30-odstotnim popustom, v zameno pa lahko rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim ostane kar do leta 2047. Dogovor, ki bo po besedah predsednika parlamenta Borisa Grizlova pripomogel k strateški stabilnosti celotne Evrope, so v Rusiji podprli vsi, v Ukrajini pa 236 od skupaj 450 poslancev. Med razpravo se je v ukrajinskem parlamentu razdivjala prava vojna, demonstracije pa so potekale tudi pred poslopjem.
Moskva – Rusko-ukrajinski sporazum, po katerem bo Ukrajina v prihodnjih desetih letih kupovala ruski plin za 30 odstotkov ceneje kakor doslej, v zameno pa je Rusiji do leta 2042 podaljšala najemno pogodbo za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim, buri duhove. Predvsem v Ukrajini, kjer je opozicija napovedala, da si bo na vso moč prizadevala preprečiti ratifikacijo dogovora, vendar ima za to vse manj manevrskega prostora, čeprav je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič posredno že priznal, da so ga Rusi stisnili v kot. »Če bi cena plina ostala enaka, bi imel Naftogaz več kot pet milijard dolarjev primanjkljaja,« je pojasnil in dodal, da zaradi katastrofalnega stanja ukrajinskega gospodarstva ni imel druge izbire. Krivdo je prevalil na vlado nekdanje premierke Julije Timošenko.
Moskva – V ukrajinskem mestu Harkov se je izteklo najbolj harmonično rusko-ukrajinsko srečanje v zadnjih letih, po katerem sta zadovoljni tako ruska kot ukrajinska stran, saj sta vsaka zase dosegli rešitev najbolj pomembnega vprašanja. Ukrajina je od Rusije dobila cenejši plin, ruska črnomorska flota pa bo še dolgo uživala gostoljubje pristanišča Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim. Vzajemno koristen dogovor sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in ukrajinski predsednik Viktor Janukovič dosegla na drugem srečanju po spremembi oblasti v Ukrajini. Prvič sta se v začetku marca srečala v Moskvi, prihodnji mesec pa bo Medvedjev obiskal Kijev.
Moskva – Odstavljeni kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj pozno popoldne zbežal v Kazahstan, kjer je vendarle podpisal odstopno izjavo, zavezal pa se je tudi, da se ne bo nikoli več vrnil v domovino. »Gre za pomemben korak, ki bo pripomogel k stabilizaciji razmer in bo preprečil državljansko vojno,« so njegovo odločitev pozdravili pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Še popoldne je vse skupaj močno dišalo po vojni. Razjarjena množica kakih tisoč nasprotnikov Bakijeva je vdrla na njegov shod v drugem največjem kirgiškem mestu Oš. »Dol z Bakijevom!« so prekinili njegov nastop, v katerem je zatrjeval, da si je opozicija prilastila oblast s silo. Posredovati so morali njegovi telesni stražarji, ki so po poročanju Reutersa nekajkrat ustrelili v zrak, Bakijeva potisnili v avto in ga odpeljali.
Moskva – Ruski preiskovalci so razkrili prve rezultate analize dveh črnih skrinjic poljskega predsedniškega letala, na podlagi katerih so ugotovili, da je za nesrečo kriv pilot, ki ni upošteval specifičnih značilnosti tupoljeva-154, ki izgublja višino hitreje kakor druga primerljiva letala.
Minsk– Aleksander Milinkevič je predsednik beloruskega gibanja Za svobodo in je leta 2006 na predsedniških volitvah nastopil kot skupni kandidat opozicije. Takrat je izjavil, da je ukrajinska oranžna revolucija zanj navdih in da bo naslednja na vrsti Belorusija, ki ji že 16 let s trdo roko vlada predsednik Aleksander Lukašenko. Zdaj pravi, da je v tako avtoritarni državi, kot je Belorusija, ponovitev takšnih dogodkov tako rekoč nemogoča. Dobitnik nagrade Andreja Saharova za dosežke na področju svobode misli bo prihodnje leto spet nastopil na predsedniških volitvah, čeprav mu je že zdaj jasno, da za zmago nima nikakršne možnosti.
Minsk– V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, vlada popoln kaos in po podatkih opozicije, ki je prevzela nadzor nad večino vladnih poslopij, je bilo ubitih že 100 demonstrantov. Uradni podatki govorijo o 21 mrtvih in 225 ranjenih, med žrtvami pa da je veliko pripadnikov varnostnih služb. Najhuje je v glavnem mestu Biškek, kjer je vojska po poročanju snemalca Reutersa streljala na skupino protestnikov in jih več deset ubila.
Minsk – Na uradni obisk v Slovenijo bod danes pripotoval beloruski zunanji minister Sergej Martinov. V ekskluzivnem intervjuju za Delo je spregovoril o odnosih z Rusijo, Evropsko unijo ter smrtni kazni – ta je v sredini marca znova sprožila kritike na račun Belorusije. Omenjeni intervju je največji dokaz, da se Belorusija počasi poslavlja od časov, ko je bila na Zahodu znana predvsem kot »zadnja diktatura v Evropi«. Precej aktivno vlogo pri njeni demokratizaciji je odigrala tudi Slovenija.
Moskva – Dva dni po najhujšem terorističnem napadu v Moskvi v zadnjih šestih letih, v katerem je umrlo 39 ljudi, več kot 70 pa je bilo ranjenih, je počilo še v Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu. V napadu dveh samomorilskih napadalcev v mestu Kizljar je bilo ubitih 12 ljudi, 23 je ranjenih. Med žrtvami je devet policistov, med katere se je pritihotapil domnevni napadalec v policijski uniformi, zato ni več nobenega dvoma, da so tarča »teroristične vojne« predvsem uslužbenci in poslopja varnostnih služb. Rusiji je vojno napovedal razvpiti čečenski poveljnik Doku Umarov, ki je včeraj na neuradni separatistični spletni strani Kavkazcenter prevzel odgovornost za ponedeljkov napad in še enkrat zagrozil z novimi napadi.