Moskva – Incidenti, ki se v zadnjih dneh vrstijo ob de facto meji med Južno Osetijo in Gruzijo, dokazujejo, da so razmere na območju petdnevne avgustovske vojne med rusko in gruzinsko vojsko, še naprej napete. To je preizkušnja predvsem za pripadnike opazovalne misije Evropske unije (EUMM), ki so v skladu z mirovnim načrtom pripotovali v Gruzijo 1. oktobra. Pravzaprav je pred resno preizkušnjo kar celotna EU, ki 18. novembra v Ženevi pripravlja mirovno konferenco. Abhazija namreč vztraja, da bo na pogovorih sodelovala le, če jo bodo obravnavali kot samostojno državo.
Od naše dopisnice
»Vse v avgustovski konflikt vpletene strani so se zavezale, da se bodo odpovedale nasilju. Današnji napad je grožnja krhkemu premirju ob administrativni meji. Vse strani pozivamo, naj se izognejo nadaljnjemu izzivanju,« se je vodja evropske opazovalne misije Hansjorg Haber odzval na ponedeljkov napad v gruzinski vasi Dvani, ki leži le streljaj od de facto meje z Južno Osetijo. V dveh ločenih bombnih eksplozijah sta bila ubita dva gruzinska policista, trije pa so bili ranjeni. Gruzinske oblasti so za incident nemudoma obtožile južnoosetinsko stran in dodale, da ima prste vmes zagotovo tudi Rusija. »Gre za območje pod gruzinskim nadzorom. S tem, kar se tam dogaja, nimamo nič. Navajeni smo že, da nas Gruzija obtožuje za vse, kar se zgodi na območju konflikta,« je obtožbe zavrnil južnoosetinski notranji minister Valerij Valijev.
Še trši oreh je gruzinska vas Perevi. Gruzinske oblasti namreč vztrajajo, da leži v Gruziji, južnoosetinske pa, da sega dobršen del Perevija na njihovo ozemlje. Ko so se iz vasi s 1100 prebivalci konec tedna vendarle umaknili ruski vojaki, je praznino tako nemudoma zapolnila južnoosetinska vojska. »Na podlagi dogajanja na terenu sklepamo, da bodo rusko vojsko nadomestile enote južnoosetinskih de facto oblasti. Zaradi tega se bo zaostrila napetost, kar bo slabo vplivalo predvsem na civilno prebivalstvo,« so izrazili zaskrbljenost evropski opazovalci. Jasno so dali vedeti, da vas Perevi obravnavajo kot del Gruzije. »Gruzinsko prebivalstvo se počuti ogroženo, zato pričakujemo množičen eksodus. Stvar je treba urediti s pogajanji, ne s silo,« se je odzvala tiskovna predstavnica gruzinskega zunanjega ministrstva Hatuna Iosava. Tiskovni predstavnik gruzinskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili je k temu dodal, da prebivalci vasi sicer ne poročajo o nasilju, da pa so nekateri kljub temu že zapustili domove. O provokacijah seveda poročajo tudi južnoosetinske oblasti. Navajajo, da je gruzinski ostrostrelec prejšnji teden ubil prebivalca neke južnoosetinske vasi.
Ob meji z Južno Osetijo in drugo gruzinsko separatistično pokrajino Abhazijo se bodo tovrstne provokacije brez dvoma nadaljevale, dokler se njun status dokončno ne uredi. »Vse, kar hočemo od EU, je, da Abhazijo prizna kot samostojno državo,« je evropskemu odposlancu Pierru Morelu med nedavnim srečanjem sporočil abhazijski zunanji minister Sergej Šamba. Zaradi te zahteve, ki jo EU zagotovo ne bo izpolnila, kaj lahko padejo v vodo tudi mirovni pogovori, ki naj bi v Ženevi potekali 18. novembra. Zaradi nesoglasij glede statusa Južne Osetije in Abhazije, ki ju je Rusija avgusta priznala kot samostojni državi, za zdaj pa je tam ostalo tudi več kot 7000 ruskih vojakov, je bila omenjena mirovna konferenca enkrat že odpovedana. »Če mislijo Abhazijo obravnavati kot del Gruzije, nas v Ženevo ne bo,« je bil nedvoumen abhazijski predsednik Sergej Bagapš.