Moskva – »Analize strukture gruzijskih oboroženih sil na tem območju kažejo, da Gruzija pripravlja bojno mostišče za začetek vojaških operacij proti Abhaziji,« je včeraj sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Informacijo o skorajšnji vojni na Južnem Kavkazu je Rusija podkrepila z informacijo, po kateri je Gruzija na mejnem območju že namestila 1500 vojakov in policistov. V Tbilisiju so ruske navedbe zavrnili. Rusija grozi, da bo odgovorila v enaki meri, napovedala pa je tudi povečanje števila svojih mirovnih enot v Abhaziji in Južni Osetiji. Ruske mirovne enote so v obeh gruzinskih separatističnih pokrajinah nameščene vse od odcepitvenih vojn v začetku 90-let.
Od naše dopisnice
Z vojaško silo je že prejšnji teden zagrozil Valerij Kenjakin, posebni odposlanec ruskega zunanjega ministrstva za Skupnost neodvisnih držav: »Rusija bo storila vse, da se izogne vojaškemu scenariju. Toda če bo sprožena vojna, bomo uporabili vsa sredstva za zaščito svojih rojakov, pa čeprav vojsko.« Na gruzinski strani so to izjavo nemudoma označili za neposredno vojaško grožnjo. Od takrat se rusko-gruzinske napetosti samo stopnjujejo, sprti strani pa za to krivita druga drugo.
»Provokativne akcije sproža Rusija, ne Gruzija. Povečanje mirovnih enot je seveda samo ena takih potez. Gruzija ob meji z Abhazijo ni namestila nobenih dodatnih vojaških sil, to preprosto ni res,« je ruske navedbe zanikal predstavnik notranjega ministrstva Šota Utiašvili. Napovedano povečanje ruskih mirovnih sil je Gruzija označila kot popolnoma nesprejemljivo. Obenem je pomočnica gruzijskega gospodarskega ministra Tamara Kovzirdize sporočila, da bo Gruzija blokirala pristop Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji: »Glede na okoliščine je to pač naša nova pozicija«. Dodala je, da se bodo pogajanja med STO in Rusijo nadaljevala šele, ko bo ta umaknila svojo nedavno odločitev o vzpostavitvi tesnejših stikov s separatističnima pokrajinama.
Moskva je tesna zaveznica proruskih režimov v Abhaziji in Južni Osetiji že od odcepitvenih vojn leta 1990. Nudi jim finančno, vojaško, pa tudi politično podporo in voditelji obeh pokrajin so v Kremlju pogosti gostje. Po osamostvojitvi Kosova je Moskva vezi s separatističnimi režimi na postsovjetskem prostranstvu le še okrepila. Že pred razglasitvijo neodvisnosti je rusko zunanje ministrstvo svarilo, da bo to sprožilo verigo odcepitvenih zahtev po vsem svetu in namignilo, da utegnejo na podlagi kosovskega precedensa priznati Abhazijo, Južno Osetijo in Pridnestrsko republiko. Spor med Rusijo in Gruzijo se je še poglobil z odločitvijo Tbilisija o priključitvi k zvezi Nato, kar je za Rusijo nesprejemljivo, saj bi po njenih trditvah to vodilo v znatno večjo prisotnost zahodnih sil na njenem dvorišču.