Moskva – Rusija je manj kot teden dni po drugi obletnici začetka vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji sporočila, da je tam in v drugi gruzinski uporni pokrajini Abhaziji namestila sisteme zračne obrambe. Napoved je sprožila ostre obsodbe gruzinske strani, v Washingtonu pa so se odzvali precej zadržano: »Po naših informacijah je Rusija v Abhaziji že pred dvema letoma namestila napredne protiraketne sisteme S-300, ali so temu dodali nove, še preverjamo.«
Od naše dopisnice
V teh dneh minevata dve leti od začetka rusko-gruzinske vojne v Južni Osetiji, ki ji je sledilo rusko priznanje samostojnosti Južne Osetije in Abhazije, kamor se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev prvič odpravil prav na okroglo obletnico. »Odločitev o našem priznanju ni bila lahka, je pa čas pokazal, da je bila prava. Tako se je končala grožnja, da bodo tamkajšnje prebivalce kratko malo iztrebili,« je Medvedjev izjavil med spominsko slovesnostjo v abhazijskem glavnem mestu Suhumi. Rusija je vso vojno vztrajno trdila, da je z vojaškim posredovanjem preprečila genocid, ki ji ga do danes ni uspelo dokazati.
Gruzija svari pred rusko militarizacijo
Rusija v Abhaziji in Južni Osetiji že dve leti krepi vojaško navzočnost in ko je na začetku letošnjega leta z abhazijskim in južnoosetinskim vodstvom podpisala sporazum o gradnji vojaških oporišč, v katerih bo po 1700 ruskih vojakov, sta pokrajini postali pravcata ruska protektorata. »Ruska vojaška oporišča vsak dan utrjujejo in ruska vojaška navzočnost postopoma ne bo več grožnja samo za Gruzijo, ampak za ves Južni Kavkaz in – kakor je bilo že v sovjetskih časih – za članico Nata Turčijo ter interese Nata ob Črnem morju,« je posvaril gruzinski vojaški analitik Irakli Aladašvili. Gruzinski minister za reintergracijo Temur Jakobašvili je mednarodno skupnost pozval, naj se odzove na rusko militarizacijo v separatističnih pokrajinah in jo prisili k spoštovanju mirovnega sporazuma, s katerim sta sprti strani avgusta 2008 končali petdnevno vojno. Med nedavnim obiskom v Gruziji je bila ostra tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je Rusijo pozvala, »naj konča okupacijo Gruzije.«
Namestitev sistemov zračne obrambe v Abhaziji in Južni Osetiji – če se je to dejansko zgodilo – je samo logično nadaljevanje ruske politike krepitve vojaške navzočnosti v teh pokrajinah. »Naloga teh sistemov je zagotavljati varnost ruskih vojaških oporišč, vendar njihov cilj ni samo obramba Abhazije in Južne Osetije. Z njihovo pomočjo bomo odgovorili na vse kršitve abhazijskega in južnoosetinskega zračnega prostora. Uničili bomo vsa letala in rakete, ne glede na to, kakšna bo njihova misija,« je zagrozil poveljnik ruskih letalskih sil, general Aleksander Zelin.
Napredni protiraketni sistemi S-300 so mobilni obrambni sistemi z dosegom 150 kilometrov, ki so sposobni zaznati, slediti in uničiti vódene rakete, balistične izstrelke in letala, ki letijo na nizkih in visokih višinah. »Rusija lahko z njimi zveže roke Gruziji, pa tudi Američanom in njihovim zaveznikom. Izvede lahko še eno invazijo na Gruzijo in to v popolni zračni blokadi, Američanom pa lahko prepreči kakršno koli operacijo na Južnem Kavkazu, do katere bi utegnilo priti v kontekstu sovražnosti z Iranom. To ji omogoča, da zapre letalski koridor za preskrbo zavezniških vojakov v Srednji Aziji ali Afganistanu,« so zapisali v poročilu ameriške fundacije Jamestone.
Združene države Amerike in Izrael so Rusijo dolgo svarili pred prodajo naprednih sistemov S-300 Iranu, saj bi lahko ta, če bi jih imel, uspešno odbil morebitni napad na iranske jedrske objekte. Rusija je vseskozi trdila, da je dolžna izpolniti že podpisano pogodbo, ki ni v nasprotju z mednarodnimi sankcijami, saj gre za orožje izključno obrambne narave. Premislila si je po junijski uvedbi novih sankcij proti Iranu, ko je prodajo začasno zamrznila.
Polona Frelih