Moskva – Konferenca o stabilizaciji Afganistana je potekala prav na dan, ko je ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo v Afganistan napotil dodatnih štiri tisoč vojakov in ko je v Pakistanu prišlo do najhujšega samomorilskega napada v letošnjem letu. Kot da bi slutil, kaj se bo dogajalo daleč stran, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na konferenci poudaril, da afganistanskih problemov ni mogoče rešiti samo z uporabo sile.
Od naše dopisnice
Konferenca je potekala v okviru Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki ji trenutno predseduje Rusija, v njej pa kot polnopravne članice sodelujejo še Kitajska, Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan in Uzbekistan, kot opazovalke pa Iran, Indija, Pakistan in Mongolija. Ker je bil glavni cilj konference okrepiti mednarodno sodelovanje pri izkoreninjenju terorizma in trgovine z drogami v Afganistanu, so v Moskvo pripotovali še predstavniki Afganistana, Turkmenistana, OZN, skupine G8, EU, Nata, Skupnosti neodvisnih držav in Organizacije islamske konference.
Gostiteljica Rusija ni skrivala ambicij, da skupaj z drugimi državami iz Šanghajske skupine za sodelovanje, ki je bila leta 1996 ustanovljena predvsem kot branik ruskih in kitajskih interesov v Srednji Aziji, v Afganistanu prevzame precej bolj aktivno vlogo, kot jo je imela do zdaj. »To je nekaj povsem normalnega, saj naša organizacija vključuje skoraj vse afganistanske sosede, ki ob skupnih prizadevanjih pač ne morejo stati križem rok,« je poudaril Lavrov. »Afganistan in vsa regija potrebuje nove ideje. Ljudje so siti pobijanja nedolžnih ljudi. Države te regije bi morale v Afganistanu prevzeti glavno vlogo in narediti konec trpljenju,« mu je pritrdil namestnik iranskega zunanjega ministra Mohamed Mehdi Ahundzadeh.
Krvavemu afganistanskemu vsakdanu se bodo 31. marca posvetili tudi na konferenci Združenih narodov, ki bo potekala v Haagu. »Upamo, da bodo udeleženci haaške konference koristno uporabili zaključke, do katerih se bomo dokopali v Moskvi,« je tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Andrej Nesterenko konferenci primerjal kot komplementarni.
Rusija je dokazala, da je pri stabilizaciji Afganistana pripravljena sodelovati z ZDA in Natom, ko je prižgala zeleno luč za transport nevojaške opreme Nata čez svoje ozemlje. Pred tem je sicer pri kirgiških oblasteh z domnevno finančno pomočjo dosegla odločitev o zaprtju ameriškega vojaškega oporišča Manas v Kirgiziji, ki je ena od glavnih žil za transport opreme v Afganistan, kar na drugi strani dokazuje, da poskuša obdržati nadzor nad transportnimi koridorji.
Ruske oblasti so za stabilnost Afganistana zainteresirane, ker se zavedajo, da utegne skrajni islamizem od tam pljuskniti v Srednjo Azijo in naprej v Rusijo, in ker so prav Rusi glavni porabniki afganistanskega heroina, kar je na včerajšnji konferenci poudaril tudi Lavrov.
Zdi se, da zaradi uničujočega poraza v Afganistanu pred 20. leti, ko je življenje izgubilo od 14 do 15 tisoč sovjetskih vojakov, ruski strokovnjaki sedanji položaj v Afganistanu vidijo precej bolj realno kot ameriški. Med nedavnim srečanjem so namreč ruski politični analitiki razmere opisali dokaj pesimistično, njihovi ameriški kolegi pa precej optimistično. Poudarili so, da je situacija v Afganistanu precej boljša, kakor pa je mogoče sklepati iz medijskih poročil. Rusi jim seveda niso dali prav. Prijazno so jim namignili, naj razmislijo o bolj pragmatičnem pristopu, denimo takšnem, kot ga je Rusija ubrala v Čečeniji, kjer je za predsednika izbrala nekdanjega upornika Ramzana Kadirova, ki je v republiko vendarle prinesel red in mir, v Moscow Timesu piše Aleksander Lukin iz Moskovske državne univerze. Naključje ali ne: prav včeraj je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ruski obveščevalni službi FSB predlagal, naj v Čečeniji konča desetletje dolgo protiteroristično operacijo. »Razmere v Čečeniji so se povečini normalizirale. Življenje se vrača v stare tirnice, « je poudaril.