V dvorani, v kateri so pred 40 leti podpisali helsinško listino, ki govori o spoštovanju meja, ozemeljske celovitosti ter človekovih pravic in svoboščin, se je včeraj s slavnostnim zasedanjem končalo petdnevno zasedanje parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Na njem so obsodili »enostranski in neupravičen ruski napad na ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost«.
Polona Frelih
Obsodbi ruskega ravnanja na polotoku Krim ter vzhodu Ukrajine so namenili kar 40 klavzul, v katerih pozivajo Rusijo, »naj preneha dobavljati težko orožje, strelivo, redne enote ruske vojske in plačance čez rusko mejo na vzhod Ukrajine in preneha vojaško, finančno in logistično podpirati ilegalne oborožene skupine v Doneški in Luganski regiji.« Kar zadeva razmere na Krimu, so izrazili »globoko zaskrbljenost, da bo zaradi okupacije v Avtonomni republiki Krim ter Sevastopolu v Ukrajini prišlo do še hujšega kratenja človekovih pravic in svoboščin«.
Artur Gerasimov, vodja ukrajinske delegacije, ki je skupaj s Kanado pripravila resolucijo, je poudaril, »da je Rusija kratila vseh 10 načel helsinške sklepne listine o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki govorijo o suvereni enakosti držav, vzdržanju od uporabe in groženj z uporabo sile, nedotakljivosti meja, teritorialni integriteti države, miroljubnem reševanju sporov, nevmešavanju v notranje zadeve, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enakosti pravic in samoodločbe narodov, sodelovanju med državami ter izpostavljanju obveznosti mednarodnega prava v dobri veri. »Protirusko« resolucijo je podprlo 96 udeležencev zasedanja, 7 jih je bilo proti, 32 pa se je vzdržalo glasovanja.
»Vprašanje Krima je zaprto«
Rusija se ni mogla braniti, saj je na zasedanju ni bilo. Finske oblasti so namreč zavrnile izdajo vize predsedniku ruske dume Sergeju Nariškinu in še petim ruskim parlamentarcem, saj so vključeni na evropski seznam državljanov Ruske federacije, ki ne smejo potovati v Evropsko unijo, kar je skupaj z gospodarskimi sankcijami ukrep, s katerim so se Evropska unija in Združene države Amerike odzvale na rusko priključitev Krima. »Vprašanje Krima je zaprto. To je jasno tudi tistim, ki ne morejo nehati govoriti o tej temi. Priključitev so na referendumu izglasovali prebivalci Krima, Rusija pa je to podprla na podlagi jasno izražene želje tamkajšnjih prebivalcev,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov poudaril ob robu zasedanja skupine Brics v ruski Ufi.
Javnomnejske raziskave, ki so jih pripravili na Krimu ob prvi obletnici priključitve, so pokazale, da priključitev podpira kar 90 odstotkov prebivalcev. »Da niti on niti njegovi kolegi enkrat samkrat niso obžalovali, da so se odločili za to, saj je ukrajinsko vodstvo naredilo številne napake,« je v intervjuju za Rusko Gazeto v času tridnevnih slovesnosti ob priključitvi izjavil tudi vodja republike Krim Sergej Aksjonov.
Kljub ruskemu vztrajanju, da je to bila volja naroda, Rusiji na Zahodu postavljajo čedalje več preprek, kot je denimo prepoved potovanja za rusko delegacijo, ki jo je obsodil predsedujoči Ovseju, nekdanji srbski premier Ivica Dačić. Poudaril je, da je »Ovse v osnovi platforma dialoga, ki ga je spodkopala zavrnitev vizumov nekaterim članom parlamentarne skupščine Ovseja. To je v nasprotju z duhom Helsinkov.« Ovse je nastal na Finskem prav zato, ker je to bila nevtralna država. »Helsinška listina je bila tako dobra pogodba, da je danes ne bi bilo več mogoče sprejeti,« je grenko ugotovil generalni sekretar parlamentarne skupščine Ovseja v odhodu Spencer Oliver, ki je od začetka vztrajal na tem položaju.
Kdo bo trpel bolj?
Ruski komentatorji se sprašujejo, ali je Finska sploh še nevtralna država, glede na to, da se na zasedanju niso niti dotaknili kratenja človekovih pravic in svoboščin na vzhodu Ukrajine, kjer vsak dan kršijo drugi mirovni sporazum iz Minska, za kar se medsebojno obtožujejo ukrajinska vojska in separatisti. Po podatkih Ljudske republike Doneck in Luganske narodne republike je bilo od začetka konflikta pred dobrim letom ubitih 3684 civilistov, med njimi 522 žensk in 65 otrok, samo letos pa 1212 civilistov.
Združeni narodi navajajo, da je od sredine aprila 2014 do konca letošnjega maja v Ukrajini umrlo 6417 ljudi, 15.962 je bilo ranjenih, vojna je prizadela 5 milijonov ljudi, od katerih jih je 1,2 milijona postalo beguncev. Združeni narodi dodajajo, da so to konservativne ocene ter da so številke v resnici verjetno precej višje. V 15-mesečnem konfliktu je bilo uničenih skoraj 5000 poslopij, med drugim 63 bolnišnic, 150 šol in 135 vrtcev, poškodovanih pa 1616 infrastrukturnih objektov, kot so tovarne, rudniki in elektrarne.
Humanitarno katastrofo še otežuje gospodarska blokada, s katero poskuša Kijev streti uporniški pokrajini. Ukrajinsko-ameriški komentator Alexander Motyl je podprl blokado v komentarju »Ali bi Kijev moral blokirati enklavo Donbas?«, ki ga je objavil časopis World Affairs. »Kijev se ne odloča o tem, kdo bo trpel, ampak kdo bo trpel bolj: 40 milijonov Ukrajincev v Ukrajini, ki že plačujejo ogromno ceno v krvi in denarju za Putinovo vojno, ali 3 milijone prebivalcev enklave v Donbasu, ki prav tako plačujejo ogromno ceno za podporo separatistični avanturi? Osebno bi podprl 40 milijonov Ukrajincev, ki so se odločili prav, kot pa 3 milijone, ki so se odločili napačno.« Kot na dlani je, da gre za lažno, predvsem pa nehumano dilemo.