Moskva – Na tridnevnem obisku v Moskvi je iranski obrambni minister Mustafa Mohamed Nadžar, ki se je včeraj že srečal z ruskim kolegom Anatolijem Serdjukovom, čaka pa ga tudi srečanje s predstavniki vodilnega ruskega izvoznika orožja Rosoboroneksporta in nekaterih drugih podjetij, povezanih z orožarsko industrijo. Na podlagi krogov, v katerih se Nadžar giblje v ruski prestolnici, in zgodovine rusko-iranskega sodelovanja, ruski mediji ugibajo, da je obisk v prvi vrsti namenjen pospešitvi dobave protiraketnih sistemov dolgega dosega S-300 PMU. Ti sodijo med najsodobnejše orožje, ki ga na zahodu poznajo pod imenom SA-20 in ki lahko sestreli tako vodene izstrelke kot letala na razdalji 150 km.
Od naše dopisnice
Neimenovani vir v ruski oborožitveni industriji je za časnik Kommersant celo potrdil, da je bila pogodba za pet sistemov S-300 v znesku 625 milijonov evrov že sklenjena, vendar se Rusija zdaj obotavlja pri dobavi. Vzrok naj bi bila otoplitev odnosov z ZDA, ki poslu skupaj z Izraelom močno nasprotujejo. Vjačeslav Davidenko, tiskovni predstavnik Rosoboroneksporta, je pred dnevi tako znova zatrdil: »Pri vprašanju dobav sistemov S-300 se ni nič spremenilo in se najverjetneje ne bo tudi po obisku iranskega obrambnega ministra.« Nasprotno so iranski mediji, ki se sklicujejo na neimenovane vire v iranski vladi, že večkrat poročali, da je Rusija že začela dobavljati nekatere elemente protizračnih sistemov. Sledilo je ogorčenje v ZDA in Izraelu, v Moskvi pa so iranske navedbe vztrajno zanikali.
Protizračne sisteme bi Iran najverjetneje namenil obrambi jedrske elektrarne v Bušerju, pri katere gradnji sodelujejo tudi ruski strokovnjaki in naj bi jo Teheran po včerajšnjih napovedih poskusno zagnal še pred koncem leta. Morebitna dobava omenjenih sistemov bi Izraelu in ZDA močno otežila morebitni preventivni napad na iranske jedrske objekte, ki ga ti državi doslej še nista izključili. Za Tel Aviv in Washington je največji trn v peti prav Bušer, ki da je le krinka za razvoj lastnega jedrskega orožja. V Teheranu to zanikajo, da za ameriško-izraelske obtožbe ni nobenih dokazov, pa so že večkrat poudarili tudi v Moskvi.
Rusija je sicer v sklopu 550 milijonov evrov vrednega posla, sklenjenega leta 2005, Iranu že dobavila 29 sistemov kratkega dosega TOR-M1. Prav zdaj naj bi potekala še pogajanja o nakupu sistemov srednjega dosega Buk-M1. Sistemov S-300 Rusija za zdaj najverjetneje ne bo dobavila Iranu. Je namreč med dvema ognjema in si po eni strani želi novih donosnih iranskih oborožitvenih naročil, po drugi pa jo mika tudi ameriška ponudba. Iz Washingtona so namreč že prišli jasni signali, da so ZDA pripravljene upočasniti načrte za gradnjo protijedrskega dežnika, če bo Rusija Iran pomagala prepričati, da odstopi od jedrskega programa. O tem naj bi se na marčevskem srečanju pogovarjala zunanja ministra obeh držav, Hillary Clinton in Sergej Lavrov, mesec dni pozneje pa še predsednika Barack Obama in Dmitrij Medvedjev. Tako v Washingtonu kot v Moskvi si od pogovorov veliko obetajo.