Moskva – Rusija bo sodelovala pri implementaciji programa uničenja sirskega kemičnega orožja in pripravah na mirovno konferenco za rešitev krize v Siriji z imenom Ženeva II, ki jo želijo spraviti pod streho do sredine novembra. Opogumljena z novimi uspehi se je ruska diplomacija odločila še za obuditev konference o Bližnjem vzhodu brez orožja za množično uničevanje.
Polona Frelih, dopisnica
Rusija je izrazila pripravljenost za sodelovanje pri varovanju sirskega kemičnega orožja med njegovim uničenjem, kar se mora po njenem zgoditi na ozemlju Sirije, ki je prejšnji teden pod pritiski mednarodne skupnosti vendarle pristopila h konvenciji o kemičnem orožju, ki po trditvah namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Rjabkova prepoveduje izvoz takšnega orožja.
Ravnanje s strelivom
»Pripravljeni smo sodelovati pri varovanju skladišč, v katerih bo potekalo uničenje kemičnega orožja, ki ga pod nobenimi pogoji nismo pripravljeni sprejeti v Rusijo,« je bil odločen Rjabkov. Rusijo se je omenjalo v povezavi z uničenjem, ker je poleg Združenih držav Amerike edina, ki ji industrijske zmogljivosti omogočajo ravnanje s strelivom, ki vsebuje gorčični plin, VX, sarin in cianid in, za razliko od Amerike, nima zakona, ki bi prepovedoval uvoz kemičnega orožja.
Pri varovanju mednarodne skupine inšpektorjev za nadzor nad orožjem, ki bo bedela nad procesom uničenja, so po ruskih navedbah pripravljeni sodelovati tudi vojaki Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti (ODKB), v kateri poleg vodilne Rusije sodelujejo še Belorusija, Kazahstan, Tadžikistan, Armenija in Kirgizistan. Rusko-ameriški sporazum o uničenju sirskega orožja, ki je bil konec septembra sprejet v New Yorku, določa 30. junij kot skrajni rok za uničenje sirskega kemičnega arzenala. Sodeč po anketi, ki so jo med predstavniki sirske diaspore v Rusiji opravili pri časopisu Russia Beyond the Headlines, vsi Sirci z njim niso najbolj zadovoljni.
»Veliki globalni igralci ne spoštujejo interesa našega naroda, naše pravice do svobode in demokracije in ne razmišljajo o posledicah omenjenega sporazuma za našo državo. S kemičnim orožjem smo odvračali grožnjo izraelskega jedrskega napada. Sirski režim se je odpovedal kemičnemu orožju v neverjetnih desetih minutah. Ruska pobuda je koristna samo za sirski režim in predsednika Bašarja al Asada, Sirija pa je zaradi njega šibkejša pred Izraelom,« je bil kritičen poslovnež Hasan Aldaš.
Podobno meni farmacevt Ahmed al Dari, ki pravi, da se »vse pobude glede Sirije vrtijo okoli varnosti Izraela, ne pa varnosti Sircev. Zadnja pobuda podaljšuje življenje sirskega režima, Sirce pa potiska v nevarno in poniževalno situacijo.« Podobne so bojazni zdravnika Nedala Kudra, ki poudarja, da »v Siriji prevladuje občutek nezadovoljstva, saj je videti, da se problemi sirskega režima rešujejo na plečih sirske vojaške varnosti. Kemično orožje, ki je ne nazadnje last Sircev, so spremenili v pogajalsko blago, s katerim se rešuje režim, narod pa se pušča v brezizhodni situaciji.«
Konferenca proti orožju
Nemara se je prav zaradi takšnih izjav rusko zunanje ministrstvo odločilo za oživljanje konference o Bližnjem vzhodu brez kemičnega orožja, o kateri so se Rusija, ZDA in Velika Britanija začele dogovarjati že leta 2010. Lani bi morala potekati prva konferenca, vendar je padla v vodo po zaslugi Združenih držav, kjer so se menda bali, da bodo udeleženke izkoristile priložnost zlasti za ostro kritiko Izraela, edinega regionalnega igralca, o katerem se govori, da razpolaga z jedrskim orožjem.
»Pomembno je, da v tej eksplozivni regiji postane neposedovanje orožja za množično uničevanje univerzalna kategorija,« je poudaril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Za Bližnji vzhod brez orožja za množično uničevanje so se v govoru pred generalno skupščino Združenih narodov zavzeli še predstavniki Sirije, Egipta in Bahrajna, na kar so se ameriški in izraelski predstavniki odzvali z besedami, da bo to mogoče šele v primeru širšega izraelsko-arabskega mirovnega dogovora in odločitve Irana, da se bo odpovedal plemenitenju urana.