V Ruski federaciji živi 193 nacionalnosti, status tradicionalnih veroizpovedi pa uživajo Ruska pravoslavna cerkev, islam, budizem in judaizem. Ruski pravoslavni cerkvi pripada kar 70 odstotkov vernikov in je ideološko v tolikšnem konsenzu z državo, da je ločitev med njima tako rekoč zabrisana.
Zunanji minister Armenije Edvard Nalbandjan je končal dvodnevni delovni obisk v Sloveniji. Z gostiteljem Karlom Erjavcem sta se zavzela za mirno rešitev krize v Ukrajini, ki je v nasprotju z Armenijo izbrala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo in ne Evrazijske unije, ki je zaživela v začetku letošnjega leta.
Ljubljana – Britanska novinarska srenja je strnila svoje vrste kot še nikoli doslej. Premierja Davida Camerona, ki se je po napadih na uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo zavzel za še večja pooblastila varnostnoobveščevalnih služb, so v protestnem pismu opozorili, da je policijsko vohljanje za njihovo komunikacijo nedopustno.
Moskva – Leta 2007, ko sem v Rusiji začela svoj dopisniški mandat, se je ruski predsednik Vladimir Putin poslavljal s predsedniškega položaja. Za naslednika je imenoval Dmitrija Medvedjeva, ki ga je takrat podpiralo komaj 35 odstotkov državljanov. S Putinovim blagoslovom je njegova podpora v hipu skočila na 79 odstotkov. Približno tolikšno podporo je med prvima mandatoma užival tudi Putin, ki ga zdaj podpira okoli 60 odstotkov Rusov, kar je še vedno številka, o kateri lahko večina svetovnih voditeljev samo sanja.
»Naš bog je ženska, protesti so naša misija, golo oprsje pa naše orožje,« je slogan ukrajinske toples senzacije Femen, ki po Evropi že nekaj časa dviguje prah. Z goloto so spravile v zadrego številne vodilne svetovne politike, od ruskega predsednika Vladimirja Putina do italijanskega premiera Silvia Berlusconija.
Le malo je avtorjev in mest, ki so med seboj tako zelo povezani kot ena od vodilnih osebnosti ruske književnosti Fjodor M. Dostojevski in Sankt Peterburg. Tam je živel in ustvarjal kar 28 let, zato je za oboževalce njegovih romanov obisk severne ruske prestolnice skoraj kot obvezno romanje.
Sankt Peterburg ni samo rojstno mesto ruskega predsednika Vladimirja Putina, ampak tudi nesporna ruska kulturna, intelektualna in turistična prestolnica. Še posebno med 11. junijem in 2. julijem, v času belih noči, ko sonce tako rekoč ne zaide, se po širokih avenijah tare turistov z vsega sveta. K obisku »Pitera«, kakor mu pravijo domačini, so jih pritegnili z odpravo vizumov za potnike s križark, ki se v mestu ne zadržijo več kot 72 ur. »S tem smo močno povečali število tujih turistov,« pojasnjuje Svetlana Petrova iz mestnega turističnega informacijskega centra.
V Rusiji je veliko mest s posebnim čarom, v katerih je še zdaj mogoče čutiti močan pridih preteklosti. Med njimi je tudi Rostov Veliki. Njegovi temelji so bili postavljeni v devetem stoletju, ko o Moskvi še ni bilo najmanjšega sledu.
Sloviti Poljak Ryszard Kapuscinski je v uvodu potopisa po Afriki V senci sonca zapisal, »da nas potovanje z letali nasilno iztrga iz snega in mraza in nas še isti dan vrže v vročino tropov. Ko si še manemo oči, se znajdemo v vlažnem peklu. Takoj se začnemo potiti. Ko pozimi priletimo iz Evrope, se znebimo plaščev in puloverjev. Gre za prvo gesto iniciacije, ki jo Severnjaki opravimo po prihodu v Afriko.«
