Ljubljana – Vprašanje, ali Slovenija podpira nove sankcije proti Rusiji, smo poslali v urad predsednika, predsedniku vlade ter na zunanje ministrstvo, vendar konkretnih odgovorov nismo dobili. Nekaj izvoznikov smo vprašali, ali jim bolj škodijo ti ukrepi ali nizek tečaj rublja. Evropska unija za zdaj ne bo odpravila sankcij, ki jih je sprejela proti Rusiji zaradi Ukrajine, in tudi iz Moskve ni slišati, da bi razmišljali o odpravi protiukrepov.
Spopadi na vzhodu Ukrajine so potihnili, a so v Washingtonu kljub premirju sprejeli odločitev, da bodo poslali v Ukrajino majhne trote in oklepna vozila humvee, v Latvijo pa je že prispelo 120 ameriških tankov. Z gotovostjo je mogoče napovedati, da se bodo napetosti med vzhodom in zahodom spomladi le še zaostrile. Kaže tudi, da uradni Kijev načrtuje novo ofenzivo na separatistični vzhod države.
Zunanji minister Armenije Edvard Nalbandjan je končal dvodnevni delovni obisk v Sloveniji. Z gostiteljem Karlom Erjavcem sta se zavzela za mirno rešitev krize v Ukrajini, ki je v nasprotju z Armenijo izbrala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo in ne Evrazijske unije, ki je zaživela v začetku letošnjega leta.
V središču Moskve, kjer je bil v noči na soboto ubit eden od vodilnih ruskih opozicijskih politikov Boris Nemcov, so ljudje ves konec tedna prinašali cvetje in prižigali sveče. Na mostu, kjer je obležal v krvi, se je včeraj popoldne končala komemoracija v njegov spomin.
Pri liberalnem ruskem časopisu Novaja Gazeta so prejšnji teden objavili skrivni načrt o postopnem razbijanju Ukrajine, za katerega imajo »močan občutek«, da se je ruski predsednik Vladimir Putin z njim seznanil že med 4. in 12. februarjem. Zakaj je čas tako pomemben?
Konec tedna se bo iztekel rok, ki ga je Rusija dala Ukrajini, da poravna zamujeno plačilo za plin, sicer ji bo ruski plinski monopolist Gazprom ustavil pošiljke, kar je v preteklosti pripeljalo do motenj dobav plina Evropi, je v sredo na srečanju s ciprskim predsednikom Nikosom Anastasiadesom poudaril ruski predsednik Vladimir Putin. Odločitev ukrajinskih oblasti, da ustavijo dobavo plina na uporni vzhod države, je primerjal kar z »genocidom«.
Svetovni voditelji so se na sklenitev mirovnega sporazuma o rešitvi krize v Ukrajini odzvali s previdnim optimizmom. Pozdravili so doseženo na papirju in opozorili, da je treba počakati na konkretne rezultate. Prezgodaj je še, da bi pozabili, kako klavrno je propadel prvi mirovni sporazum iz Minska.
Moskva – »Pogovori med Putinom, Hollandom in Merklovo so se začeli. Na voljo smo imeli 30 sekund. Komentarjev niso dali,« je ruska fotografinja sporočila izza zaprtih vrat kremeljske dvorane, v kateri so se začeli prvi resni pogovori za mirno rešitev krize v Ukrajini.
Na vzhodu Ukrajine so se razvneli najhujši spopadi po septembrskem premirju, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Obsežno uporniško ofenzivo so potrdili tudi v Kijevu, kjer se bojijo strateške obkolitve ukrajinskih enot v kraju Debalceve, ki leži med uporniškima utrdbama Lugansk in Doneck. Zaradi čedalje večjega števila civilnih žrtev mednarodna skupnost Rusiji grozi z novimi sankcijami.
Voditelj Sirize Aleksis Cipras se ne boji javno kritizirati evropskih sankcij proti Rusiji, ostro je obsodil tudi evropsko politiko do Ukrajine. Njegovo spogledovanje z Rusijo je za zdaj predvsem taktične narave.
