V Chinvaliju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, so minuli konec tedna zaznamovali prvo obletnico lanske vojne z Gruzijo, med katero je mesto postalo (in ostalo vse do danes) kup ruševin. Razen nekaterih vladnih poslopij in železniške postaje, ki so jo obnovili, čeprav uporna enklava nima vzpostavljenega železniškega prometa, je pretežni del infrastrukture še vedno razdejan. Prebivalcem ne ostane drugega, kot da se v nekakšnem perverznem mazohizmu oklepajo spomina na razdejanje in smrt.
Chinvali – Na osrednjem trgu južnoosetinskega glavnega mesta Chinvali so na večer pred prvo obletnico krvavega vojaškega spopada z Gruzijo postavljali odre, na katerih so brez izjeme plapolale tako osetinske kot ruske zastave. Prav toliko kot dan žalovanja za žrtvami je bil ta jubilejni dan tudi praznik samostojnosti, ki ga brez Rusije ne bi moglo biti. Državi, ki jih ni le vojaško zaščitila, ampak je priznala tudi njihovo samostojnost, hvaležnost izražajo na vsakem koraku, nanjo pa opominjajo tudi ogromni lepaki z napisi: Za vedno z Rusijo! Prav po njeni zaslugi je bilo prvo povojno leto tudi najbolj mirno v zadnjih dvajsetih letih, nam zagotavljajo naši sogovorniki.
Moskva – Z de facto meje med Gruzijo in Južno Osetijo zadnje dni poročajo o vse pogostejših incidentih, za katere obe strani vzajemno obtožujeta druga drugo. Do resnega incidenta je prišlo v v noči na četrtek, ko je v eksploziji življenje izgubil neki Gruzinec, njegova otroka pa naj bi bila huje ranjena in se zdaj zdravita v bolnišnici v Tbilisiju. Kako natančno je prišlo do doslej najhujšega incidenta po avgustovski vojni, še ni znano, saj tudi glede slednjega obstajajo različne verzije.
Ergneti, Tbilisi– Da bo Rusija posegla v vojno v Južni Osetiji, je bilo jasno že v petek zjutraj, ko se je oglasil predsednik ruske dume Boris Grizlov. Dejal je, da bo Rusija zaščitila tako svoje mirovnike kot ruske državljane v Južni Osetiji. Tam ima ruski potni list 98 odstotkov prebivalcev. Kmalu zatem se je s podobnim sporočilom v Pekingu oglasil še ruski premier Vladimir Putin. »Rusija bo odgovorila na gruzinsko agresijo,« je bil kratek in jedrnat.
Tbilisi – V Chinvaliju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, naj bi se danes začela neposredna pogajanja med Gruzijo in njeno uporno pokrajino. Vsaj tako je zatrdil gruzinski minister za reintegracijo Tamur Jakobašvili, njegove navedbe pa je potrdil tudi ruski pogajalec Jurij Popov. Nasprotno so separatistične oblasti informacije o pogajanjih zanikale. Če se bodo pogajanj res začela, bo to brez dvoma zgodovinski dogodek, saj se sprti strani na pogovorih nista srečali že najmanj desetletje.
Ergneti – Gruzinska nadzorna točka Ergneti stoji na kraju, kjer je bila nekoč ilegalna tržnica, na kateri se je na leto obrnilo sto milijonov evrov neobdavčenega denarja, zato jo je dal gruzinski predsednik Mihail Saakašvili pred štirimi leti zapreti. Od Chinvalija, prestolnice gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, je oddaljena komaj tri kilometre. Ob vhodu v uporno pokrajino stoji zid, narejen iz vreč peska. Razen gruzinskih vojakov in policistov na mejnem prehodu ni žive duše.
Nad reko Gizeldon v dolini Dargavs, ki leži v ruski republiki Severni Osetiji, se dviga meglica. Že sicer skrivnostno Mrtvo mesto, največja nekropola na Kavkazu, je zaradi tega videti še bolj zlovešče. Sveto mesto iz 17. stoletja obdaja s snegom pobeljeno gorovje, v njem pa je zbran velik del zgodovine starodavnega kavkaškega ljudstva. »Osetinci smo veliko pobrali od skitov. Ti so umrle pokopavali skupaj z njihovimi konji in tudi mi smo naše umrle moške pokopavali tako, da smo k njim pripeljali njihove konje. Ti so umrle potem ponesli v posmrtno življenje,« glede prastare osetinske tradicije pove svetlolasa vodička Katja.
Vladikavkaz – V Severno Osetijo se je prve mesece po strahovitem terorističnem napadu v Beslanu, v katerem je umrlo 330 ljudi, med njimi kar 177 otrok, zgrinjala pomoč z vsega sveta. Zdaj je mednarodna skupnost na Severno Osetijo dejansko pozabila in ena redkih, ki na tem področju še deluje, je Anica Mikuš Kos iz slovenske Filantropije. S programom psihosocialne pomoči deluje tudi v sosednji Ingušetiji, od koder je prišlo 32 napadalcev šole v Beslanu, sosedi pa se postrani gledata tudi zaradi zgodovinskih zamer. »Tudi če rečemo, da so velike zamere, da so se dogajale hude stvari, so v vsaki državi ljudje, ki imajo zdrav razum. Niso vsi ljudje zasvojeni s sovražnostjo,« pojasni Kosova glede delovanja v dveh nasprotnih taborih.
Beslan – Beslan je tri leta po najhujšem in najbolj okrutnem terorističnem napadu v ruski zgodovini še vedno predvsem mesto žalosti in žalovanja. Pravzaprav je naselje s 30.000 prebivalci en sam ogromen spomenik tragediji, v kateri je umrlo 330 ljudi, med njimi kar 177 otrok. Napad teroristov iz sosednje Ingušetije je poleg tega napovedal konec sloge v Severni Osetiji, kjer živi kar 100 različnih narodnosti. Inguši v tej ruski republiki na Kavkazu niso več dobrodošli, in pred meseci je neznano kam po neuradnih informacijah menda izginil celo inguški avtobus.
