Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je na žalni slovesnosti v Moskvi poslovil od abhazijskega predsednika Sergeja Bagapša, ki je v 62. letu starosti umrl po operaciji na pljučih. Pokopan bo v rojstni vasi Džgerda v Abhaziji, kjer so razglasili tridnevno žalovanje. Ob smrti »očeta naroda«, ki je Abhazijo popeljal do de facto neodvisnosti, se postavlja vprašanje o prihodnosti manj kot 9000 kvadratnih kilometrov velike gruzinske separatistične pokrajine ob Črnem morju, kjer živi manj kot 300.000 ljudi.
Od naše dopisnice
Abhazija ni država v pravem pomenu besede, zdaj pa je ostala tudi brez pravega državnika, za kar so Bagapša imeli celo njegovi najostrejši politični nasprotniki. »Čeprav so gruzinsko-abhazijski odnosi zelo zapleteni, sem Sergeja Vasilijeviča Bagapša zelo spoštoval,« je o njem povedal nekdanji gruzinski predsednik Eduard Ševardnadze. Med dveletno gruzinsko-abhazijsko vojno, ki se je začela leta 1992 in je zahtevala 5000 življenj, približno 250.000 ljudi pa je bilo prisiljenih zapustiti domove, je prav on dosegel, da je Skupnost neodvisnih držav proti Abhaziji uvedla sankcije, kar je botrovalo enemu od najtežjih poglavij v sodobni abhazijski zgodovini.
Druga večja preizkušnja je bila gruzinsko-ruska vojno v drugi gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji avgusta 2008, med katero je konflikt dosegel tudi Abhazijo. Po vojni je Rusija priznala neodvisnost obeh pokrajin; Južna Osetija je izrazila željo po združitvi z Rusijo, Bagapš je vseskozi vztrajal pri samostojnosti. »Abhazija je bila v preteklosti že samostojna država in v Sovjetski zvezi smo leta 1921 dobili status neodvisne republike. Tako kot Gruzija, Armenija in druge republike. Kot veste, sta Stalin in Berija leta 1931 storila vse, da je Abhazija postala del Gruzije. To se ne bo nikoli več ponovilo. Nikoli več ne bomo del Gruzije. Nočemo vstopiti niti v Rusko federacijo, ampak bomo gradili svojo neodvisno državo,« je v intervjuju za Delo povedal kmalu po koncu petdnevne vojne.
Nikoli ni bil zgolj »marioneta Rusije«, zato je rusko vodstvo pred volitvami leta 2004 javno podprlo njegovega tekmeca Raula Hadžimba, ki se je na koncu moral zadovoljiti s položajem podpredsednika. Proti njemu je izkoristil tudi dejstvo, da je lepo govoril o gruzinskemu narodu, za kar je imel Bagapš tudi osebne razloge – poročen je bil z Gruzinko. »Dobro poznam Gruzince in jih spoštujem. Tudi Nemci niso slab narod, pa poglejte, kaj se je zgodilo pod Hitlerjem. Saakašvili je zmanipuliral ves narod. Kje je gruzinska inteligenca, kje je opozicija? Vsi so končali v zaporu. V Evropi kljub temu v en glas ponavljajo, da je Gruzija demokratična država,« je bil kritičen na račun Zahoda.
Predsedniške dolžnosti je zdaj prevzel podpredsednik Aleksander Ankvab, čez tri mesece pa bodo pripravili volitve, na katerih se bosta za predsedniški položaj poleg Ankvaba najverjetneje potegovala še Hadžimba in vršilec dolžnosti premiera Sergej Šamba. V Rusiji ne dvomijo, da se bo strateško zavezništvo z Abhazijo nadaljevalo v vsakem primeru. »Za Moskvo bi bilo najbolj smotrno podpreti človeka, ki ne bo pretirano proruski, ampak bo zastopal podobna stališča kakor Bagapš,« je namestnik vodje moskovskega Inštituta za politične raziskave Maksim Jusin izrazil prepričanje, da se Abhazija ne bo odpovedala želji po samostojni državi. Navsezadnje je narod takšno pot podprl že na referendumu leta 1999.
Polona Frelih