Okrožno sodišče v Kijevu je ugodilo tožbi ukrajinskega pravosodnega ministrstva in prepovedalo Komunistično partijo. Stranka je tudi sicer životarila na obrobju, saj se ji na parlamentarnih volitvah pred dobrim letom prvič v zgodovini ni uspelo prebiti v parlament.
Polona Frelih
V največji evropski državi so tovariši obsojeni na izumrtje. Stranka ne bo mogla več sodelovati na volitvah in se drugače udejstvovati, za kar je zaslužna domnevna »promocija separatizma«, česar jih je obsodil nekdanji vršilec dolžnosti predsednika Oleksandr Turčinov. Zato, ker je predsednik ukrajinske Komunistične partije Pjotr Simonenko obtožil ukrajinsko oblast pobijanja mirnih prebivalcev na vzhodu države in jo pozval h končanju »protiteroristične operacije« v Donbasu, češ da gre v resnici za »protiteroristično operacijo proti lastnemu narodu«.
Simonenko je zaradi svojih nastopov prejel številne grožnje s smrtjo, zato je lani izstopil iz predsedniške tekme. Prepoved označuje za »nezakonito« in napoveduje pritožbo na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. »Nobeno sodišče ali človek ne more prepovedati drugemu spoštovanja določenih vrednot. Ne bo delovalo,« je bil oster predsednik ruskih komunistov Genadij Zjuganov, ki je vse, ki spoštujejo človekove pravice in svobodo govora, pozval, naj povzdignejo glas. »Ukrajina se vrača nazaj in ne gre naprej po poti reform in večjega spoštovanja človekovih pravic. To je očitna kršitev svobode izražanja,« je bil oster direktor Amnesty International za Evropo in Srednjo Azijo John Dalhuisen.
Poveličevanje nacionalističnih skupin
Ukrajinci se že dolgo na vse pretege otepajo svoje polpretekle zgodovine. Proevropski aktivisti so porušil več kot sto spomenikov Vladimirju Iljiču Leninu ter drugim sovjetskim uradnikom, številne ulice ukrajinskih mest pa imajo nova imena. Daleč največ kritik sta bila deležna zakon o prepovedi komunističnih simbolov ter zakon o poveličevanju nacionalističnih skupin, ki so kolaborirale z nacisti, kot denimo Ukrajinska uporniška vojska (UPA) in Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN). Zakon – napisati ga je pomagal sin Romana Šuheviča, voditelja UPA, ki se je resda borila tako proti Nemcem kot Sovjetom, vendar pa je sodelovala z nacisti pri etničnem čiščenju – kontroverzne borce označuje kot »borce za neodvisnost« in prepoveduje vsak dvom o pravilnosti njihovih akcij. Zakon o »obsodbi komunističnih in nacističnih totalitarnih režimov« prepoveduje sovjetske in nacistične simbole ter za kršitve predvideva od 5 do 10 let zapora.
Kar 70 strokovnjakov in borcev za človekove pravice je ukrajinskega predsednika Petra Porošenka v odprtem pismu opozorilo, da sta zakona v nasprotju s pravico do svobode govora. »Kaznivo dejanje ne bo le spraševanje o legitimnosti UPA, ki je pobila na desettisoče Poljakov, kar je bil eden od najbolj grozljivih primerov etničnega čiščenja v zgodovini Ukrajine, ampak tudi kritika OUN, ki je bila ena najbolj radikalnih političnih skupin na zahodu Ukrajine in je sodelovala v pogromih proti Judom,« so poudarili v pismu.
Sovjetska preteklost kot del ruske narodne identitete
Za razliko od Ukrajine v Rusiji čedalje bolj pozitivno gledajo na sovjetsko preteklost, Stalinovo zapuščino namreč negativno ocenjuje samo še 20 odstotkov Rusov. Še leta 2001 je Stalina imelo za strašnega diktatorja kar 43 odstotkov vprašanih. »Seveda zdaj gledamo nanj v bolj pozitivni luči. Zakaj zdaj? Ker razmere v svetu niso najboljše. Potrebujemo moč. Potrebujemo nekaj, kar nas bo združevalo,« je prepričan turistični vodnik Sergej Zaborovski.
»Priznanje, da je bil celoten sovjetski sistem kriminalen, bi pri številnih Rusih pripeljalo do popolnega zloma identitete. Ne zanikajo, da je Stalin storil številne zločine, vendar ne glede na to nanj raje gledajo kot na veličastnega suverena kot pa kontroverznega voditelja,« je direktor neodvisnega centra za javno mnenje Levada Lev Gudkov utemeljil čedalje večjo priljubljenost Josifa Stalina, ki je bil rojen 18. decembra pred 137 leti.