Moskva – Na zadnji novembrski dan so v Belorusiji, edini evropski državi s smrtno kaznijo, na smrt z ustrelitvijo obsodili Dzmitrija Kanavalaua in Uladzislava Kavaljoua. Na vrhovnem sodišču sta bila spoznana za kriva aprilskega terorističnega napada na postajo podzemne železnice v središču Minska. Umrlo je 14 ljudi, 200 jih je bilo ranjenih.
Mnogi menijo, da je šlo za senzacionalistični sodni proces, ki ni ponudil pravih dokazov o tem, da sta dejansko detonirala eksplozivno napravo z močjo od pet do sedem kilogramov TNT.
Eksplozija je odjeknila na postaji podzemne železnice Oktobrska, ki je le kakšnih sto metrov oddaljena od glavnega štaba beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka in Palače republike, kjer poteka večina državniških dogodkov. Beloruski despot je napad nemudoma označil za poskus destabilizacije njegove vladavine in storilcem zagrozil, da zanje ne bo usmiljenja. Usoda obsojenih mladostnih prijateljev je zdaj izključno v Lukašenkovih rokah – lahko ga prosita za pomilostitev, na odločitev vrhovnega sodišča pa se ne moreta pritožiti. Lukašenko je v vsej sedemnajstletni vladavini smrtno obsodbo samo enkrat znižal na 20 let zapora. Kdo je bil deležen njegove milosti, še zdaj ostaja skrivnost.
Mati enega od obtoženih se je včeraj že obrnila na Lukašenka. »Prosila je za osebno srečanje z njim, vložila pa je tudi uradno prošnjo za pomilostitev. Zdaj sva na poti na vrhovno sodišče, kjer bo vložila prošnjo za obisk sina v zaporu,« je za AFP povedal beloruski borec za človekove pravice Pavel Levinov. »Zločin, za katerega sta obsojena, je bil res barbarski, kazen pa ne bi smela biti. Žrtve napada in njihove družine si zaslužijo pravico, ne pa maščevanja. Z usmrtitvijo ne zadostiš pravici,« je generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland beloruske oblasti pozval k takojšnjemu moratoriju na smrtno kazen, ki naj mu pozneje sledi še dokončna odprava. Spletni poziv k odpravi smrtne kazni, ki se je najprej pojavil na spletni strani thepetitionsite.com, nato pa tudi na beloruskih opozicijskih spletnih straneh, je do včeraj popoldne podpisalo že več kot 47.000 ljudi. »Belorusi so začeli prvič resno razmišljati o odpravi smrtne kazni,« je komentiral namestnik direktorja beloruske človekoljubne organizacije Vjasna.
Lani so v Belorusiji usmrtili dva človeka in takrat se je beloruski zunanji minister Sergej Martinov v intervjuju za Delo takole izognil jasnemu odgovoru na vprašanje, kdaj nameravajo odpraviti smrtno kazen: »Lahko vam povem le, da je v skladu z belorusko ustavo smrtna kazen začasen ukrep. Če gledamo statistiko, so se na tem področju zgodile pozitivne spremembe. V začetku in sredi 90. let smo vsako leto izvršili 50 smrtnih kazni, leta 2009 nismo nobene. Sprejeli smo veliko zakonodajno reformo in za več kot dvakrat smo zmanjšali število kaznivih dejanj, za katera je predvidena. Niti enega člena ni, ki bi predvideval samo smrtno kazen. Sprejeli smo zakon, po katerem je smrtno kazen mogoče nadomestiti z dosmrtnim zaporom in sodišča imajo na voljo izbiro. Izvršna oblast ne more kar tako odpraviti smrtne kazni, saj smo jo leta 1995 potrdili na referendumu. Če jo hočemo odpraviti, moramo pripraviti še en referendum. Če bi bil danes, sem prepričan, da bi večina ljudi podprla smrtno kazen.«