Moskva – Ruska zunanja politika sodi po ustavi med pristojnosti predsednika, kar naj bi po predsedniških volitvah 4. marca spet postal sedanji premier Vladimir Putin, ki slovi po ostri retoriki in besednih spopadih z Zahodom.
Čeprav naj bi zunanja politika tudi v prihodnje ostala »pragmatična, večvektorska, odprta in nekonfrontacijska ter utemeljena na neideološkem zasledovanju nacionalnih interesov«, kakor je na tradicionalni novoletni novinarski konferenci zatrdil zunanji minister Sergej Lavrov. »Naši državljani hočejo samostojno, močno in samozavestno državo, ki na mednarodnem prizorišču zagovarja pravičnost,« je nanizal temeljna načela.
Na več kot dve uri trajajoči tiskovni konferenci, ki je bila posvečena glavnim dosežkom in preizkušnjam ruske zunanje politike v preteklem letu, je Lavrov večkrat omenil »libijski scenarij,« na podlagi česar je mogoče sklepati, da je za Rusijo eden od največjih spodrsljajev preteklega leta vojaška operacija v Libiji. Obžaluje predvsem dejstvo, da se je vzdržala glasovanja o resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov št. 1973, s katero so podprli omejeno vojaško posredovanje in dobili vojno polnih razsežnosti. V njej so Američani po Lavrovovih besedah prvič preizkusili taktiko »vodenja iz ozadja« (leading from behind), v skladu s katero so evropske zaveznice na svoja pleča prevzele breme vojaških operacij, operacijo pa so vodili Američani, »o čemer ima Rusija nesporne dokaze«.
V ruskem zunanjem ministrstvu niso pozabili »manipuliranja« z libijsko resolucijo, zato bodo v prihodnje v varnostnem svetu Združenih narodov bolj previdni. Predstavitev ruskih stališč glede kriz v Siriji in Iranu ne pušča dvoma, da se bo ruska zunanja politika po vrnitvi Putina v Kremelj precej zaostrila. Prepad med stališči Zahoda in Rusije se je že poglobil.
Ruska diplomacija, ki je včeraj v Moskvi gostila namestnika predsednika iranskega sveta za nacionalno varnost Alija Bagherija, ostro nasprotuje uvedbi novih ukrepov proti iranskemu režimu, saj bo to le še otežilo mirno rešitev konflikta. »Glavni cilj sankcij je še bolj udariti po iranskem gospodarstvu in poslabšati življenje prebivalcev ter tako okrepiti nezadovoljstvo,« je bil kritičen na račun Evropske unije, ki razmišlja o uvedbi prepovedi nakupa iranske nafte, ter že sprejetih ameriških sankcij, usmerjenih proti iranski centralni banki. Z omenjenimi ukrepi hočejo po njegovem spodkopati nov krog jedrskih pogajanj med Iranom ter petimi stalnimi članicami varnostnega sveta ZN (ZDA, Rusija, Kitajska, Britanija, Francija) in Nemčijo in obnovitev sodelovanja z inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), za kar je uradni Teheran pred kratkim izrazil pripravljenost.
Svarilo pred vojaškim posegom v Iranu
Razmišljanje o Iranu je sklenil s svarilom pred vojaškim posredovanjem, »kar bi bila katastrofa, ki bi brez dvoma prilila olje na ogenj širšega konflikta med suniti in šiiti«. Tovrsten scenarij bi pripeljal do verižne reakcije brez jasnega konca: »Azerbajdžan in nato še Rusijo bi preplavile trume beguncev, kar je seveda samo ena od morebitnih posledic. In ta je vse prej kot najhujša.«
Rusija ostro nasprotuje tudi vojaškemu posredovanju v Siriji, kjer je bilo po ocenah Združenih narodov ubitih že 5000 ljudi. V ponedeljek je v varnostnem svetu ZN predstavila osnutek resolucije, v kateri za vsako ceno zavrača tujo vojaško intervencijo. Osnutek je že podprla Kitajska, drugi pa so ga kritizirali, češ da ne vsebuje dovolj jasne obsodbe sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi obračuna s civilisti. Pred tem sta Rusija in Kitajska vložili veto na ameriško-evropsko resolucijo. »Naši zahodni partnerji so enostranski in niso upoštevali napadov oboroženih opozicijskih ekstremistov na upravna poslopja, bolnišnice, šole. Zakaj bi morali o tem molčati?« je poudaril, da bo Rusija zavrnila vsakršen poskus sprejetja resolucije, ki bi odprla pot za vojaško posredovanje. »Če nekateri za vsako ceno hočejo uporabiti silo, jim tega ne moremo preprečiti. Naj to storijo na lastno pobudo in naj imajo to na svoji vesti. Avtorizacije varnostnega sveta Združenih narodov ne bodo dobili.«
Zahod je kritiziral, ker je proti uradnemu Damasku že sprejel sankcije brez soglasja Rusije in Kitajske. Na vprašanje, kako komentira obtožbe Združenih držav, da je Rusija kljub embargu Evropske unije na prodajo orožja v Sirijo pred kratkim poslala ladjo, polno streliva, je odgovoril, da se mu o tem ne zdi potrebno dajati pojasnil in opravičil. »Nismo kršili nobenega mednarodnega sporazuma ali resolucije varnostnega sveta ZN. Siriji prodajamo samo dobrine, ki v skladu z obstoječo mednarodno zakonodajo niso prepovedane,« je Zahod vnovič obtožil dvojnih standardov, saj molči, kadar v Sirijo iz tujine prihaja orožje za opozicijske sile.