Naše babice so uživale naravno domačo hrano, naši otroci pa bodo verjetno odvisni od »frankenfoodsa«, kakor v Združenih državah Amerike pravijo živilom iz gensko spremenjenih pridelkov, ki so zaradi korporacij, kot je Monsanto, že zdavnaj postali del ameriškega vsakdanjika.
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki omogoča zaprtje tujih in mednarodnih nevladnih organizacij, o katerih bodo presodili, da pomenijo grožnjo za rusko nacionalno varnost, vodstvu in uslužbencem teh organizacij pa grozita denarna in celo zaporna kazen. Odločitev so ostro kritizirali evropski in ameriški predstavniki ter ruski opozicijski voditelji, v ruski javnosti pa ni dvignila veliko prahu.
Kot tožilec za človekove pravice je preganjal najhujše zločince našega časa, kakor je nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor, in služboval na najbolj uglednih mednarodnih kazenskih sodiščih, kot je denimo tisto za Ruando. Leta 2009 ga je ameriški predsednik Barack Obama imenoval za pooblaščenega veleposlanika za človekove pravice, ki pri State departmentu vodi urad za globalno kazensko pravosodje.
Poraz ukrajinske vojske v strateško pomembnem Debalcevu potrjuje nedavne ugotovitve nemške tajne službe BND, da ukrajinske oborožene sile razpadajo pred našimi očmi. Za to obstajata dva ključna razloga: uporniške zmage ter čedalje manjše navdušenje Ukrajincev za »protiteroristično operacijo na vzhodu države«.
Svetovni voditelji so se na sklenitev mirovnega sporazuma o rešitvi krize v Ukrajini odzvali s previdnim optimizmom. Pozdravili so doseženo na papirju in opozorili, da je treba počakati na konkretne rezultate. Prezgodaj je še, da bi pozabili, kako klavrno je propadel prvi mirovni sporazum iz Minska.
Mirovni pogovori za rešitev krize v Ukrajini so do konca viseli na nitki. Iz Kremlja so šele nekaj pred drugo uro popoldne po lokalnem času potrdili udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski diplomati pa so dali vedeti, da sploh ne bi odpotoval v belorusko prestolnico, če ne bi bilo vsaj 70 odstotkov možnosti za sklenitev kompromisa.
»Borimo se za vas, za svobodo in greh ...« Tako skupina Laibach prepeva v svoji najnovejši glasbeni uspešnici, posvečeni žvižgačem, kakor v precej ponesrečenem prevodu pravimo posameznikom, ki razkrivajo nepravilnosti in zlorabe znotraj vlad in korporacij. Pri Laibachu so vedno znali ujeti duh časa, ki v veliki meri dejansko pripada žvižgačem.
Moskva – Leta 2007, ko sem v Rusiji začela svoj dopisniški mandat, se je ruski predsednik Vladimir Putin poslavljal s predsedniškega položaja. Za naslednika je imenoval Dmitrija Medvedjeva, ki ga je takrat podpiralo komaj 35 odstotkov državljanov. S Putinovim blagoslovom je njegova podpora v hipu skočila na 79 odstotkov. Približno tolikšno podporo je med prvima mandatoma užival tudi Putin, ki ga zdaj podpira okoli 60 odstotkov Rusov, kar je še vedno številka, o kateri lahko večina svetovnih voditeljev samo sanja.
Tradicionalni teden visoke mode v Parizu je zasenčil škandal. Med modno revijo Nine Ricci je napol gola aktivistka iz ukrajinskega gibanja topless Femen napadla 18-letno manekenko Hollie-May Saker, ki jo primerjajo z vrhunsko manekenko Kate Moss. »Ta prasica je uničila moj nastop, sprehod po modni brvi. Svoje povešene joške mi je molila v obraz,« se je odzvala po Twitterju. Ni pa si vzela samo precejšnje svobode govora, ampak je ukrajinsko sekstremistko je udarila naravnost na gobec.
Moskva – Odmevni članek ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem je apeliral proti vojaškemu posredovanju v Siriji, je bil v New York Timesu objavljen po zaslugi ameriške PR-agencije Ketchum. Ta že od leta 2006 Kremlju za velike denarce pomaga loščiti podobo na Zahodu.
