Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, je prejšnji konec tedna potekalo zasedanje predsednikov vlad Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki se že od ustanovitve pred 17 leti spopada s krizo identitete. Ta se je še poglobila po avgustovskem konfliktu v Južni Osetiji, ko je Gruzija protestno izstopila iz te regionalne organizacije. Ob robu vrha se je ruski premier Vladimir Putin srečal z moldavskim predsednikom Vladimirjem Voroninom in mu vnovič ponudil pomoč pri reševanju statusa moldavske separatistične pokrajine Pridnestrska republika. Pred tem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podobno pomoč ponudil že Armeniji in Azerbajdžanu, ki sta že skoraj dve desetletji sprti zaradi separatistične enklave Gorski Karabah.
Od naše dopisnice
Rusija poskuša po avgustovski vojni v Južni Osetiji dokazati, da je ozemeljske spore v svoji soseščini sposobna reševati tudi z diplomacijo. Še zlasti z veseljem, kadar v zameno za posredniške usluge dobi zagotovilo o odpovedi članstvu v zvezi Nato; to je moldavsko vodstvo storilo že marca. Ruska mirovna prizadevanja v Moldaviji so sicer precej starejša in niso bila vedno uspešna pa tudi ne diplomatska.
Pridnestrska republika je enklava na vzhodu Moldavije, ki je razglasila samostojnost po oboroženem spopadu v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Rusija je takrat na območje konflikta poslala svoje vojake, ki so v vlogi mirovnikov tam še zdaj. Vseskozi so deležni očitkov, da podpirajo separatiste.
Prvi mirovni načrt za rešitev statusa tega območja, imenovan Kozakov memorandum, je Rusija ponudila že leta 2003. Predvideval je ustanovitev federalne države, v kateri bi Pridnestrje imelo široko avtonomijo, za spoštovanje določil sporazuma pa bi skrbeli ruski vojaki. Moldavski predsednik Voronin je načrt zavrnil, v Kišinjovu pa so izbruhnile množične protiruske demonstracije, na katerih so protestniki sežigali ruske zastave in Putinove portrete. Rusija se je na zaušnico odzvala s prepovedjo uvoza moldavskega vina in višjimi cenami plina.
In prav energetska odvisnost od Rusije je najboljša popotnica za tokratna ruska mirnovna prizadevanja. Poleg tega je moldavski predsednik Voronin že po marčevskem srečanju z ruskim premierom Putinom dokazal, da se je dodobra spokoril. Sporočil je, da se je Moldavija pripravljena odpovedati članstvu v Natu, če Rusija podpre njeno ozemeljsko celovitost. »Verjamemo, da je bil mirovni načrt iz leta 2003 učinkovit in da bi ga lahko uresničili. Zdaj bomo poskušali doseči nov sporazum, v katerem bomo vzeli za izhodišče ozemeljsko celovitost Moldavije,« je bil optimističen prvi namestnik ruskega premiera Igor Šuvalov.
O uspehu je prepričan tudi neimenovani moldavski predstavnik: »Po dogodkih v Gruziji je to za Rusijo odlična priložnost, ko lahko dokaže, da zmore ozemeljske spore reševati tudi po diplomatski poti.« Po poročanju Kommersanta naj bi se moldavski predsednik Voronin s predsednikom Pridnestrske republike Igorjem Smirnovom vnovič srečal že v začetku prihodnjega leta. V navzočnosti ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva naj bi podpisala sporazum o statusu pokrajine.
Rusija ima v ognju še eno železo. V začetku novembra sta se s posredovanjem ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva v gradu Meiendrof v bližini Moskve srečala armenski predsednik Serž Sarkasjan in njegov azerbajdžanski kolega Ilham Alijev. Podpisala sta sporazum o nadaljevanju pogajanj za razrešitev spora glede Gorskega Karabaha, separatistične enklave v Azerbajdžanu, v kateri živijo pretežno Armenci. Sporazum sicer ne omenja bistva problema – prihodnjega statusa Gorskega Karabaha, ki je v mednarodnopravnem smislu še vedno del Azebajdžana, saj ga ni priznala še nobena država, niti Armenija ne, čeprav načeloma podpira njegovo samostojnost.
Večinsko armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha se je po razpadu Sovjetske zveze odcepilo od Azerbajdžana. To je sprožilo vojno, v kateri je na obeh straneh izgubilo življenje 35.000 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo pregnanih z domov. Rusija skupaj s Francijo in ZDA v okviru t. i. skupine Minsk odtlej vseskozi posreduje v prizadevanjih za razrešitev spora, saj je Armenija ena najpomembnejših ruskih zaveznic na Kavkazu.